Iran je izjemno zanimiva in hkrati skrivnostna dežela, ki le počasi odpira svoje duri tujim obiskovalcem. Veličastna, arhitekturno in zgodovinsko bogata mesta, lepi in izredno visoki hribi, nepregledni gozdovi, skrite soteske in še bolj skriti, v alamutske legende oviti gradovi, tropsko morje in največje jezero na svetu očarajo vsakega popotnika, ki se upa podati tja. Vendar prava duša dežele, tako starodavne Perzije kot modernega Irana, leži v neskončni, mistični puščavi, v kateri je puščal svoje sledi Gregor Födransperg - Fedr.

Dežela se razprostira med Bližnjim vzhodom in osrednjo Azijo, med Kaspijskim morjem in Perzijskim zalivom. Vpeta je med konzervativno, skorajda srednjeveško podobo, ki jo narekuje vladajoča islamska teokracija, in odlično izobraženost ter visokotehnološko razvitost, ki se odraža mednarodno predvsem v njihovih jedrskih in vesoljskih programih. Iran zaznamuje bogata in dolga zgodovina, saj se v svetovnem merilu v zgodovinskem smislu lahko z njim kosa le Kitajska. Zgodovina drugih dežel predstavlja le segment njune kontinuirane, tisočletja dolge zgodovine. Iranci se tega zavedajo, zato so izredno ponosen, neodvisen in samozavesten narod. Z Moniko sva si puščavski del Irana ogledala v klasičnem »nahrbtnikarskem« stilu potovanja.

Od Širaza do Persepolisa

Širaz danes poznamo s trgovinskih polic, in sicer kot sorto vina, ki navadno izvira iz Avstralije, njegova pridelava pa je v povojih tudi v Slovenskem Primorju. Le malokdo ve, da je vino dobilo ime po perzijskem mestu Širaz. V njegovi hriboviti vinorodni okolici je že od nekdaj uspevala ta okusna vrsta trte. Po nastanku islamske republike leta 1979 so večino trt uničili, iz preostale pa je dovoljeno pridelovati le rozine. Z Moniko rada srkneva čašo širaza, vendar sva po Širazu zaman iskala to žlahtno kapljico.

V bližini Širaza sva si ogledala tudi antično mesto Persepolis, nekdanjo prestolnico Perzijskega cesarstva. Ker do tja ne vozi javni promet, sva za pol dneva najela taksi, ki je v Iranu zaradi nizkih cen goriva presenetljivo poceni. V času razcveta Perzije se je ta razprostirala od Egipta in Male Azije čez Bližnji vzhod, današnji Iran in daleč v osrednjo Azijo, tja do meja Kitajske in Indije. Persepolis je bil najbolj bleščeč dragulj v perzijski kroni, veličastno mesto, ki so ga občudovali in opevali po vsem svetu. Tako Persepolis kot Perzijsko cesarstvo je sistematično uničil veliki makedonski zavojevalec Aleksander med svojim zmagovitim pohodom proti vzhodu. Bojda je potreboval kar tri tisoč kamel, da je iz mestne zakladnice odpeljal vse nakopičeno perzijsko bogastvo.

Prispevek je bil objavljen v reviji Jesen 2009.