Uroš Ravbar ima z Novo Zelandijo že od nekdaj poseben odnos. Ne moreta drug brez drugega. Leta 1999, ko je prvič potoval okoli sveta, je v tej deželi začutil, da bi lahko kar ostal. Ne ve, ali je bila kriva pesem Novih Fosilov »Bilo mi je prvi put«, ki so jo vrteli na lokalnem radiu, ali napis »Dobrodošli« v nekem naselju na severu države, kjer živi precej Dalmatincev.

Mogoče so bili krivi prijazni domačini, ki se ne obremenjujejo s sosedi, ampak prosti čas večinoma preživljajo v naravi. Ali pa je bila narava, ki je kar vabila, da sem jo odkrival. Pa tista prostranstva, ko zadihaš svež zrak in se počutiš tako svobodnega, da zavpiješ na ves glas. Včasih me Evropa ravno zaradi poseljenosti in vse večjega prometa duši, na Novi Zelandiji pa živijo le štirje milijoni ljudi, od tega tretjina v največjem mestu Auklandu. Po drugi strani pa imajo v tej otoški državi več kot 60 milijonov ovac. Poleg njih je mogoče videti številne kite (izhodišče je mesto Kaikura), plavati z delfini ali tjulnji, opazovati albatrose in morske leve. Če imate srečo, lahko odkrijete celo kivija, ptiča, po katerem so Novozelandci dobili ime. Imajo se namreč za Kivije.

Ponosni domačini

imajo korenine v Pacifiku, od koder so prišli prvotni naseljenci Maori. Za razliko od avstralskih aboriginov so se belci in Maori hitro ujeli. Maorska kultura je ena glavnih zanimivosti dežele. Izdelujejo čudovite lesene spominke in tržijo svoje običaje. Obisk Rotorue, kjer je center njihove kulture, je v programu vseh turističnih agencij. Največjo promocijo pa so dosegli s trilogijo Gospodar prstanov. Filme so snemali na številnih lokacijah obeh glavnih otokov, Severnem in Južnem. Turistične agencije obiskovalcem, ki si želijo ogledati filmske lokacije, zaračunajo visoke zneske. Kot kaže, je zanimanje kljub temu zelo veliko. Občudujem turistično strategijo Nove Zelandije, saj iz turistov potegnejo precej več denarja, kot so ga ti sprva načrtovali zapraviti.

Adrenalinske aktivnosti

Skoraj vsak obiskovalec se preizkusi v kakšni adrenalinski aktivnosti, po katerih je Nova Zelandija postala svetovno prepoznavna. Na začetku je Kivi A. J. Hackett skočil s steklenico šampanjca z Eifflovega stolpa v Parizu in si s tem naredil najboljšo reklamo za skok z elastiko, znan kot bungee jumping. Tega organizirajo na številnih lokacijah po državi. Poleg skoka z elastiko morate poskusiti še t. i. shotover jet, vožnjo s hitrim motornim čolnom po reki, na kateri krmar izziva in se namenoma približuje skalam, za končni vtis pa se s čolnom zavrti za 360 stopinj. Cena dogodivščine vas bo stala okoli 50 evrov. Taupo je prestolnica skokov s padalom. V enem letu jih tam naredijo več kot 35.000. V Rotorui vas zaprejo v posebno kroglo in vas za približno 25 evrov spustijo po hribu. V Tuchers Beach v Queenstonu vas posadijo v ogrodje rakete in vas za okoli 95 evrov spustijo po žici na drugo stran kanjona. Največja izmerjena hitrost letenja je 170 kilometrov na uro. Cena vključuje tudi prevoz na lokacijo. Povsod imajo še kajake (najlepši del za to je Abel Tasman narodni park), ponujajo jahanje, rafting in gorsko kolesarjenje.

Prispevek je bil objavljen v reviji Jesen 2009.