Ciper, mitološki rojstni kraj grške boginje ljubezni in lepote Afrodite, je otok, ki ga že od nekdaj obiskujejo premožni in znani. Zakaj je temu tako in kaj tako posebnega ponuja, je preverila Barbara Vrezovnik.

Tretji največji sredozemski

otok je bil zaradi svojega strateškega položaja v preteklosti pogosto tarča osvajalskih pohodov. Nahaja se namreč južno od Turčije, zahodno od Sirije, Libanona in Izraela, vzhodno od Grčije in severno od Egipta. Danes so lahko Ciprčani hvaležni osvajalcem za sledi, ki so jih pustili za seboj, saj si otok vsako leto ogleda okoli 2,4 milijona obiskovalcev. V številkah za minulo leto to pomeni 1,79 milijarde evrov prihodkov. Kot ugotavljajo na ciprskem statističnem uradu, so najhvaležnejše stranke Izraelci, ki na dan zapravijo povprečno 231 evrov, medtem ko so na dnu lestvice Švedi s povprečno dnevno porabo 21,5 evra. Število Slovencev, ki obiščejo Ciper, je zanemarljivo.

Vsak je zvezda

»Na Cipru vsakega gosta obravnavamo kot V. I. P., zato boste med taksiji videli predvsem mercedese, limuzine,« pove ena od voznic taksijev. »K nam prihajajo zvezdniki iz Anglije in drugih delov sveta. Če do hotela ne priletite s helikopterjem, potem je velika verjetnost, da vas bodo zapeljali z eno od limuzin.« Vlaganje v turizem se kaže v odpiranju novih ali obnovljenih razkošnih in dizajnerskih hotelov, vse več je vrhunskih restavracij, trendovski lounge bari rastejo drug poleg drugega, možnosti za razvajanja v vrhunskih spajih je precej.

Na ulicah Cipra in v medijih je nemogoče prezreti oglaševanje nadstandardnih vil z bazeni, ki ciljajo predvsem na angleške državljane, Ciper je bil namreč do leta 1960 angleška kolonija. To boste opazili, ko se boste morali kot voznik usesti na desni sedež avtomobila in odpeljati po levi strani ceste. Na dveh območjih (kar predstavlja tri odstotke ozemlja) so še danes britanska vojaška oporišča, na Cipru živeče britanske družine pa imajo tudi lokalni angleški radio.

Prispevek je bil objavljen v reviji Jesen 2009.