Prvič sem Ameriko odkrival že pred dobrimi desetimi leti, ko me je kot študenta zamikalo, da bi obiskal to fascinantno državo. Ob Los Angelesu in Hollywoodu sem ostal hladen. Hladnost se je razblinila, ko sem zapeljal v narodni park Yosemite in se je pred menoj odprl pogled na čudovite slapove in ogromne granitne monolite. Tako se je začela moja ljubezen do narodnih parkov ...

Prvi obisk Amerike in pristanek v Los Angelesu je bil šok v pravem pomenu besede. Ko smo se prebijali med jekleno pločevino na ogromnih sedempasovnicah tri ure do centra mesta, sem hotel še isti dan spakirati stvari in jo popihati domov. Tudi Hollywood, kjer sem bival pri sošolcu s fakultete, me sploh ni navdušil, da ne omenjam, koliko zapletov sem imel, ko sem kupoval star avto in urejeval vso potrebno dokumentacijo. Čez čas sem le odkril tisto pravo Ameriko, po kateri sem hrepenel. Ko sem zapeljal v prvi narodni park Yosemite, se mi je odprl pogled na čudovite slapove, ogromne granitne monolite (El Capitana, Half Dome), ki navdušijo še tako razvajenega popotnika. Dva meseca sem raziskoval samo ameriške parke in kmalu ugotovil, da sem izpustil toliko lepih lokacij, da se bom moral v ZDA še večkrat vrniti.

Drugič sem prispel v sklopu poti z avtom okoli sveta naravnost v San Francisco. Takrat je bilo vse lažje, saj sem imel svoj avto. Lahko sem se ustavil kjer koli sem želel in ostal neomejeno časa. Spal sem v šotoru na strehi avtomobila. Ameriških narodnih parkov enostavno ne morete odkrivati z javnimi prevoznimi sredstvi, ker teh področij ne pokrivajo. Najboljša rešitev je, da najamete avto in jih odkrivate v lastni režiji oziroma organizirano, z drugimi popotniki.

Veriga rok okoli sekvoje

Posebni občutki so se me porajali, ko se nas je letos poleti dvajset Slovencev prijelo za roke in sklenilo verigo okoli največjega živega bitja na svetu, ogromne sekvoje, ki sliši na ime General Sherman. Stara je preko 2.400 let, visoka 82 metrov in ima kar 11 metrov v premeru. Da ne omenjam starega dela parka, kjer zares čutiš posebno energijo, še posebej, ko nam je pot prekrižala medvedka z mladičem. Medvedek je presenečen nad nami splezal na drevo in si nas ogledoval, a je kmalu našel boljšo zabavo in se zabaval z guganjem rastlin. Živali se počutijo zares domače, saj živijo v harmoniji z ljudmi preko sto let. Najstarejši narodni park na svetu je prav ameriški Yellowstone, ki so ga ustanovili že davnega leta 1872 in kjer je še dandanes mogoče videti črede bizonov.

Sončni vzhod v Dolini smrti

Čakanje na sončni vzhod na sipinah Stovepipe wellsa sredi zloglasne Doline smrti je bilo nepozabno. Tam je v obdobju zlate mrzlice med prečenjem izgubilo življenje precej ljudi. V Dolini smrti lahko odkrivate najnižjo točko zahodne poloble, ki leži 86 metrov pod morsko gladino. Tistim, ki imajo avto s pogonom na štiri kolesa, priporočam obisk Racetracka, predela, kjer je mogoče videti ogromne skale. Le-te v posebnih pogojih, ko se naredi blato po redkem deževju, premika močan veter v vse možne smeri.

Treking v Grand Canyon

Šli smo na turo South Kebab Trail vse do razgledne točke. Eden iz skupine se je od nas odcepil in se pod vplivom sončarice spustil skoraj do dna Grand Canyona. Vedno sem si želel priti do reke Kolorado, a si nisem mislil, da bo to v sklopu reševalne akcije. Grand Canyon ne pozna milosti, temperature so tako ekstremne, da je na trekingu umrlo že precej ljudi. Ko se spustiš, je, kot bi prišel v kotel, kjer zrak enostavno ne more oditi. Zato je treba imeti ves čas pri sebi veliko količino vode.

Skriti biseri za najzahtevnejše

Skriti biser Arizone park Havasupai leži na indijanskem ozemlju Navajo Indijancev. Tam ni enostavnega dostopa, zato je treba na treking s seboj vzeti vso kamping opremo. Pogled na enkratne slapove, kot so Monney, Havasu in drugi, odtehta ves trud.

Dobitna kombinacija je spanje v indijanskem šotoru in odkrivanje parka Bryce Canyon s svojimi posebnimi skulpturami ali pa raziskovanje parka Arches, ki se ponaša z največ naravnimi oboki na svetu, med drugim z znamenitim Delicate Archem in najdaljšim Landscape Archem, ki je dolg preko 90 metrov. Med skrite bisere bi uvrstil tudi park Goblin, kjer lahko spoznavate ameriške jurčke, in Death Horse point park v državi Utah. In ko boste mislili, da vas nič več ne more presenetiti, vas bo pričakala kulisa iz vesternov, Monument Valley, kjer so snemali številne filme.

Odlična lokacija za odkrivanje parkov je tudi mesto Page. V njegovi neposredni bližini leži Antilopji kanjon, kjer se podobe menjajo vsako sekundo. Za Navajo Indijance je le 300 metrov dolg kanjon predstavljal pravo zatočišče. Molče in s spoštovanjem so vanj hodili iskat nove duhovne izkušnje. Eden najtežje dostopnih parkov je nedvomno Paria Canyon Vermillion Cliffs, kjer je narava - veter, erozija in zmrzal - izoblikovala prav posebne oblike skal. Na dan dovolijo obisk največ dvajsetim osebam, saj ga želijo zaščititi tudi za naslednje rodove.

Nasvet

V ameriških narodnih parkih ne boste izgubljali živcev v prometu, v dolgih vrstah. Tja pojdite, če bi se radi naužili miru, se spojili z naravo, ki je v tistem delu sveta zares naredila pravi čudež. Najlepši ameriški parki se nahajajo v Kaliforniji, Arizoni in Utahu. Če želite še več, si privoščite še parke na Aljaski in Havajih. Glede na ugoden tečaj dolarja je zdaj idealen čas za obisk ZDA. Najboljši meseci za ogled parkov so od junija do septembra. Takrat je vreme lepo in stabilno.

Prispevek je bil objavljen v reviji Zima 2008/09.