Človek težko verjame, kako hitro minevajo dnevi. Lahko bi rekla, da sem še včeraj srkala osvežilno pijačo na žgočem poletnem soncu, danes pa z rožnatimi lici, ki jih je obarval zimski veter, iščem način, kako bi si ogrela premražene dlani. Ni kaj, zima je tu.

December ni moj najljubši mesec, je pa zagotovo pravljičen in zato iz leta v leto nepozaben. Je mesec bližine, brezskrbnosti, odpuščanja starih zamer in iskanja novih začetkov. Okrašene mestne ulice šepetajo zgodbe o sreči in brezčasnosti. Obrazi ljudi so prijaznejši, še tako hladen zimski zrak pa ogreje omamni vonj po praženih mandljih in pečenem kostanju. Kljub razigranemu nakupovalnemu vrvežu se čas začne vrteti počasneje. Kot da bi nam nekdo želel namigniti, naj se ustavimo, zberemo svoje misli ter namenimo trenutek sebi in svojim bližnjim. In prav je tako.

... preostanek prispevka si lahko preberete v reviji Zima 2009/10.