Idilična otoška državica Mauritius, velika le za desetino Slovenije, privlači zahtevne goste z željo po eksotičnih doživetjih. Igor Fabjan odkriva vse njene zaklade.

Mauritius leži dobrih 800 kilometrov vzhodno od Madagaskarja in se ponaša s precejšnjo razvitostjo, vključno z brezplačnim zdravstvom, šolstvom in pokojninskim sistemom. Nekdanja francoska in angleška kolonija je po odhodu zadnjih belih oblastnikov uspela preživeti predvsem na račun najpomembnejšega otoškega proizvoda – sladkorja. Pozneje sta se uspešni kmetijski panogi, ki z velikanskimi polji sladkornega trsta še danes zaznamuje večji del otoka, pridružili še tekstilna in predelovalna industrija, danes pa igra najpomembnejšo vlogo turizem.

Razkošje za vsak okus

Večino hotelov s storitvami za vsak žep in okus najdete na turistično najbolj razvitem severnem delu otoka. Eden privlačnejših je butični hotel Le Paradise Cove and Spa. Nahaja se blizu trendovske vasice ob zalivu Grand Bay, in v neposredni bližini lokalne tržnice, na kateri lahko doživite tamkajšnji vsakdan v vseh barvah sarijev in otoško folkloro. Ko ste v hotelu, sploh nimate občutka, da bivate v hotelu, saj se stavbe kar porazgubijo med zelenjem ob idiličnem zalivu. Ta je tudi veliko lepši od bližnjega naravnega zaliva, nastal pa je s precejšnjim trudom snovalcev rajskega kotička, ki so ga okrasili s kokosovimi palmami in drugim zelenjem. Plavanje v zalivu je rezervirano le za hotelske goste. Povsod je neverjetno mirno in spokojno. Drugih turistov skoraj ne vidite in pogosto se počutite, kot da ste edini gost, okoli katerega se vse vrti, čeprav je hotel skoraj v celoti poln. Vabijo udobni leseni ležalniki, naokoli se razlega ptičje žvrgolenje. Povsod je cvetje – v velikih posodah, napolnjenih s cvetnimi listi, in v umetnih vodnjakih. Počutite se, kot bi bili v razkošnem bivališču iz kolonialnih časov. Zavese na paviljonih in velikih odprtih skupnih prostorih plahutajo v vetru, pohištvo je izdelano iz eksotičnega tropskega lesa. K pravemu vzdušju pripomorejo tudi košate kokosove palme, ki so obvezne spremljevalke tropskih obal. Na Mauritiusu so večinoma omejene na hotelska naselja, drugod pa najdete senco pod manj eksotičnim drevjem. Mirno eksotično okolje je pisano na kožo zaljubljencem in mladoporočencem. Otroškega živžava običajno ni mogoče slišati. »Saj ne, da bi bili gostje z otroki nezaželeni, toda v hotelu nimamo ničesar, kar bi bilo namenjeno najmlajšim. Nimamo igral niti animatorjev,« je prijazno razlagal gospod Fahrad, upraviteljev pomočnik. »Gostje prihajajo predvsem iz Francije, Nemčije in Velike Britanije. Nekaj je tudi bolj eksotičnih. Hotel smo v letu 2008 prenovili, naš namen pa ni, da bi ga širili, saj želimo ohraniti umirjeno vzdušje.« V 67 sobah lahko biva okoli 140 gostov. Zasedenost hotela je v povprečju okoli 65-odstotna, v najbolj obiskanih mesecih pa je prosto sobo težko dobiti.

Za nočitev v dvoposteljni sobi je treba odšteti od 275 evrov. Cena ni pretirana, saj je hotel med najprestižnejšimi eden cenejših na otoku. Nekaj primerjav: Oberoi Mauritius (od 850 €), Dinarobin Hotel Golf & Spa (od 770 €), One & Only Le Saint Geran (od 1.015 €), Sofitel Mauritius L'Impérial Resort & Spa (od 149,50 €), The Grand Mauritian Resort & Spa (soba z zajtrkom od 240 €) in najnovejša pridobitev otoka Four Seasons Resort Mauritius at Anahita (paketi od 700 €/noč).

Premožni gostje

Vulkanski otok na leto obišče okoli 800.000 turistov. Med njimi je največ Francozov (vključno s prebivalci sosednjega otoka Reunion, ki je pod francosko upravo), sledijo jim Nemci in Britanci. Vse več je tudi drugih Evropejcev, Indijcev in turistov iz Južnoafriške republike.

Nekaj let po osamosvojitvi, leta 1972, je bilo na otoku le 25 hotelov, danes jih je več kot sto, s kapaciteto okoli 20.000 postelj in približno 7 milijonov nočitev.

Mauritius je še pred nekaj leti veljal za drago turistično destinacijo s hoteli visoke kategorije, a so se odgovorni za turizem zaradi bojazni pred upadom turističnega priliva odločili za množični turizem in dovolili vstop tudi organizatorjem potovanj s cenejšimi aranžmaji. V zadnjem desetletju so namreč zgradili precej hotelov in bungalovov nižjega cenovnega razreda, v katerih je bilo razmeroma malo gostov. Tako so čarterski prevozi in cenejši aranžmaji zapolnili prav to vrzel. Otok je danes dostopen domala vsakomur, saj je mogoče dobiti povratno letalsko vozovnico iz Evrope že za okoli 600 evrov.

Mauritius je v primerjavi s konkurenčnimi Maldivi in Sejšeli ena cenejših destinacij v Indijskem oceanu. Seveda pa si država še vedno želi predvsem premožnejše goste. Zato otok oglašujejo kot tropski raj – primeren predvsem za mladoporočence. Zmanikiran svet marsikaterega hotela je res pravi mali raj, v katerem vas razvajajo na vsakem koraku. Oglaševanje in promocija nedvomno delujeta, saj je povpraševanje med mladoporočenci in tistimi, ki se želijo poročiti v eksotičnih krajih veliko. Številni hoteli ponujajo pakete za mladoporočence, vključno s poročnim obredom, ki se odvija kar na plaži ali v za ta namen zgrajenih romantičnih prostorih.

Poroke domačinov se večinoma odvijajo v templjih. Več kot polovica otočanov je hindujcev. Poroka traja več dni, nanjo pa povabijo nekaj sto svatov. Poročno slavje se običajno začne v petek z molitvami, obred pa je v nedeljo. Tradicionalne vezi in kastni sistem niso več tako močni kot v Indiji.

Poleg razkošnih hotelov vabijo goste na otok tudi specializirane klinike. Posebno priljubljena je klinika za presaditev las Hairgrafting Medical Centre, v kateri po konkurenčnih cenah delajo francoski specialisti. Cena presaditve las se giblje med 2.450 in 5.450 evri, odvisno od obsega posega.

Otoški biseri

Največji čari tropskega otoka so dolge peščene plaže z belim peskom, vedno toplo morje, bogato z eksotičnimi ribami, palme, ki se zibljejo v vetru, in nenavadno hribovita notranjost otoka.

Večina turistov obišče prestolnico Port Louis ali pristaniško mesto Mahebourg na drugi strani otoka. V obeh vas očarajo vsakdanji vrvež ulic in veliki pokriti tržnici. V Mahebourgu je precej manjša, a tudi tam lahko vohate in okušate pisano paleto tropskega sadja in zelenjave, vključno z omamno dišečimi začimbami, med katerimi vzbujajo pozornost stroki vanilije. Trgovci so večinoma Indijci, ki danes predstavljajo največji delež prebivalcev. Na otok so jih pripeljali v kolonialnih časih, ker so takratni oblastniki potrebovali delavce za obdelovanje velikih polj sladkornega trsta.

Poleg uradne angleščine domačini večinoma govorijo francosko – to je tudi jezik medijev. Doma in na ulici prevladuje kreolščina, popačena francoščina, razumljiva le domačinom.

V prestolnici Port Louis je tudi nekaj zanimivih muzejev. V naravoslovnem muzeju lahko občudujete izumrlo ptico dodo. Teh ptičev je bilo pred prihodom Nizozemcev na otoku v izobilju. Toda v nekaj desetletjih so prav vse pojedli, čeprav menda niso bili najboljšega okusa. Ptiči niso bili plašni, saj niso imeli naravnih sovražnikov. Tako so hitro postali plen ljudi, podgan ter mačkov, ki so prišli na otok skupaj s prvimi priseljenci. Dodo je postal eden najbolj razpoznavnih simbolov otoškega turizma, saj se vsepovsod pojavlja v obliki številnih spominkov.

Ena največjih privlačnosti za ljubitelje narave v bližini Port Louisa je botanični vrt Seewoosagur Ramgoolam, bolj znan kot Pamplemousses. Tam si lahko ogledate floro in favno endemičnih vrst, lotose in 85 različnih palm. V minulih desetletjih so ga pogosto obiskovali tuji državniki in pomembni obiskovalci otoka. Nanje spominjajo spominske plošče ob rastlinah, ki so jih zasadili ob tej priložnosti. Le tristo metrov stran je v Beau Planu muzej sladkornega trsja. Stara tovarna, lokomotiva in trgovina s spominki, sladkorjem in rumom so vredne postanka. Vstopnina za odraslega je 14 evrov.

Proti notranjosti otoka že od daleč opazite nenavadno oblikovane vrhove. Tam je nekoliko hladneje, med redkimi predeli ohranjenega gozda pa se razprostirajo plantaže banan, ananasa, kave in čaja. Med domačini je priljubljeno kratersko jezero Grand Bassin. To je sveti kraj za mavricijske hindujce, zato ga zaznamujejo templji in številni kipi, pod katerimi ves čas opravljajo daritve. K ogledom v notranjosti otoka vabi tudi nekaj spektakularnih slapov in nenavadna posebnost narave zemlja sedmih barv. Otok je vulkanskega izvora in med kopanjem na nekem predelu so odkrili pisano obarvane plasti zemlje. Območje so skrbno ogradili in spremenili v turistično zanimivost, ki se nahaja na seznamu prav vseh otoških turističnih agencij. Te med drugim ponujajo nekaj enakih programov spoznavanja otoka z manjšimi kombiji. V programu so vključeni tudi obiski trgovin z oblačili znanih svetovnih znamk, steklarne in prodajalne diamantov.

Z agencijami se lahko podate tudi na okoliške otočke. Izlet vključuje razkošno kosilo na plaži ali ogled predstave z značilno otoško glasbo sega. Obisk otoka Flat s katamaranom in z vso vključeno hrano ter pijačo znese 49 evrov na osebo. Če se ne potapljate, a vseeno želite spoznati podvodni svet, vam željo uresničijo na izletu z manjšo podmornico Blue Safari (88,00 €). Tudi ljubitelji ribolova lahko pridete na svoj račun. Na voljo je kar nekaj sodobnih čolnov, prilagojenih za lov velikih rib, kot so tuna, mečarica in barakuda (najem od 390 €).

Potovanje po otoku je enostavno. Ceste so v dobrem stanju, med letališčem, prestolnico in turističnimi obalami na severu je avtocesta. Čeprav je za povprečno mauricijsko družino avtomobil prevelik finančni zalogaj, je promet v okolici prestolnice presenetljivo gost. Zjutraj pogosto nastajajo zastoji. Veliko avtomobilov je na cestah prav zaradi turistov. Številni si omislijo najem avtomobila ali vožnjo s taksijem. Ta je morda še udobnejša, saj vozijo po levi strani, z malo sreče pa je lahko taksist tudi dober vodič.

Na pot: april–december.
Vizum: ni potreben za potovanje do 6 mesecev. Na meji je treba pokazati povratno letalsko vozovnico.
Denarna enota: mauricijska rupija, 1 evro ~ 44,70 rupij.
Dnevni obrok: 5 – 25 evrov.
Soba: 15 – 80 evrov, luksuz 110 evrov+.
Spominki: začimbe, oblačila znanih proizvajalcev, leseni modeli ladij, izdelki iz stekla, dragi kamni.

Prispevek je bil objavljen v reviji Zima 2009/10.