Na malem karibskem otoku Tobagu, manjšem bratu večjega Trinidada, je Lidija Vinkovič Bricelj zaman iskala velike hotelske rezorte, saj jih tam preprosto ni. Kot pravi, na srečo množice turistov otoka še niso odkrile, je pa zato na njem posebna energija.

Na Tobagu, ki s Trinidadom sestavlja Republiko Trinidad in Tobago, poteka življenje v popolnoma drugačnem ritmu. In dejstvo je, da me je ta ritem prevzel, kot bi mignil. Otok ponuja za vsakogar nekaj: na njem lahko uživajo ornitologi, potapljači, ljubitelji narave, avanturisti, ljubitelji sonca, dobre hrane in pijače, deskarji, kajtarji, zaljubljeni pari, mladina ali seniorji. Ima vse tisto, kar pričakujemo od karibskih otokov, še več, cene so bistveno ugodnejše kot na drugih karibskih otokov.

»Najlepša eko destinacija«

Morda se otok prav zato, ker ga je množični turizem obšel, ponaša s prestižno mednarodno eko nagrado Best Eco Destination in the World in nagrado karibskega potovalnega odbora Top Eko Caribbean Destination. Tobago ima raznovrstno floro in favno. Na njem domuje več kot šest tisoč vrst rastlin in živali, med temi več kot 200 različnih vrst ptic, tudi izjemno redkih, medtem ko na koralnih grebenih, ki obdajajo otok, raste kar 300 vrst južnoatlantskih koral ter plava več kot 600 vrst rib. Na otoku je nekaj odličnih mest za opazovanje ptic. Najbolj priljubljene so Grafton Caledonia Wildlife Sanctuary, Main Ridge Forest Reserve in otok Little Tobago. Tobago se ponaša tudi z najstarejšim zakonsko zaščitenim deževnim gozdom na zahodni polobli, ta je bil z zakonom zavarovan že leta 1776, ki se razprostira na več kot 14.000 hektarjih površin.

Majhen, pa tako velik

Otok meri v dolžino le slabih 35, v najširšem delu pa doseže 12 kilometrov, zato si ga lahko na hitro ogledate v enem dnevu. Za pravo spoznavanje pa si je treba vzeti več časa. Najrazvitejši je jugozahodni del, kjer so mednarodno letališče in vrsta manjših hotelčkov, Buccoo Reef, največji koralni greben na Tobagu, čudoviti peščeni obali Pigeon Point in Store Bay ter glavno mesto otoka in pristanišče - Scarborough. Buccoo Reef se razprostira od priljubljene plaže Pigeon Point do zaliva Buccoo in je od leta 1973 zaščiteno vodno območje. Priporočam poldnevni izlet z ladjico s steklenim dnom, v katerega je vključeno tudi plavanjem in t. i. snorklanje (okoli 15 €). Skoraj kilometer od obale je namreč plitvina, ki ji pravijo Nylon Pool. Voda sega do pasu, spodaj pa se odvija barvito podvodno življenje.

Scarborough je popolnoma netipično glavno mesto z majhno tržnico. V njem živi skoraj polovica otočanov. Skromen nakupovalni center, ki se ga ne da prezreti, sestavlja vrsta malih trgovinic, od katerih jih večina sploh ne obratuje. Po sprehodu skozi mesto se lahko povzpnete še na bližnji hrib in si ogledate ostanke trdnjave Fort King George, ki so jo leta 1771 zgradili Britanci. Odprl se vam bo čudovit razgled na celoten zaliv.

Južna obala je posejana z ribiškimi vasicami ob Atlantskem oceanu, med katerimi je najbolj znana Speyside. Približno 2,5 kilometra od obale je Little Tobago, otoček, na katerem živijo le ptice, med njimi številne redke in zavarovane, zato je otoček obvezna točka ogleda ornitologov. Severna karibska obala ima številne peščene plaže, ki jih poznamo z razglednic: Castara, Englishman Bay, Parlatuvier in Bloody Bay. Navadno so vse povsem neobljudene, če ne štejemo tistih nekaj ribičev, ki se šele okoli poldneva odpravijo na lov, čez nekaj ur pa se vrnejo z obilnim ulovom. V vasici Plymouth, ki slovi po svojem jazz festivalu, je najstarejša trdnjava na otoku Fort James. Najsevernejše mestece na otoku je Charlotteville, ribiška vasica, ki leži na točki, na kateri se stikata atlantsko in karibsko morje s čudovito plažo, primerno za potapljanje in snorklanje. Na otoku sta tudi dve golfski igrišči z 18 luknjami, in sicer igrišče Mt. Irvine in Tobago Plantations.

Med najpriljubljenejšimi plažami je Pigeon Point z ležalniki, reševalcem iz vode, bari, restavracijami in trgovinicami ter številnimi možnostmi za deskanje, kajtanje, potapljanje in tudi big game ribolov. V sezoni zaračunajo za vstop 2,5 evra. V ceno je vštet najem ležalnika in senčnika za ves dan. Zaradi številnih možnosti nakupovanja je precej oblegana tudi brezplačna plaža Store Bay v bližini letališča. To ob koncih tedna preplavijo domačini, vsako leto pa na njej potekajo tudi kozje dirke. Ob plaži v ribiški vasici Castara so prijetne restavracije in bari. Englismans Bay je odlična za snorklanje in ljubitelje ogromnih valov. Tam je le ena restavracija s prodajalno spominkov. Podobno je na Parlatuvier Bayu, kjer spokoj »motijo« le ribiči, kadar se odpravljajo na lov, osamljena je tudi plaža Man-O-War Bay, ki se razprostira v bližini Charlotevilla. Do nekaterih plaž je mogoče priti samo z ladjico. Zanimiv je izlet s katamaranom na tri plaže s tipičnim tobaškim kosilom in pijačo v neomejenih količinah (60 €).

Če si zaželite gneče in divjega ritma sosednjega Trinidada, tja z letališča Crown Point vsak dan odleti manjše letalo (povratna vozovnica 40 €, trajanje poleta 25 minut). Otoka povezuje tudi trajektna linija (povratna vozovnica 12 €, trajanje 3 ure).

Odkrivanje otoka

Za raziskovanje otoka sem pri enem najugodnejših ponudnikov za teden dni najela avtomobil Suzuki Jimny z vključenim popolnim zavarovanjem in odštela 300 evrov. Pravo presenečenje je tudi vožnja po levi strani, ki pa je precej enostavna. Zastojev, razen v ozkih ulicah glavnega mesta, ni, tako da tudi zaiti ne morete. Tobaški vozniki so nekaj posebnega, saj vozijo precej po domače: ustavljajo kjer in kadar koli se jim zljubi, tudi sredi ovinka, brez vklopljenih smernikov, zelo všeč jim je tako imenovana počasna, paradna vožnja ob spremljavi glasne glasbe. Preden zapeljete v nepregledni ovinek, zahupajte, saj ne morete nikoli vedeti, kdaj vam bo nasproti pripeljal avtobus. Bencin je zaradi nahajališča nafte na Trinidadu zelo poceni. Za liter neosvinčenega boste odšteli zgolj slabih 40 centov, liter dizelskega pa je še polovico cenejši. Na otoku le en dobavitelj goriva - National Petroleum, z zgolj osmimi bencinskimi črpalkami, zato računajte na to, da te obratujejo tako, kot se jim zdi, večinoma pa so ob nedeljah zaprte.

Okusi za »umret«

Na otoku prevladuje kreolska kuhinja, ki vključuje elemente evropske, afriške, karibske, ameriške, indijske in še katere kuhinje. Najbolj znana tradicionalna jed na Tobagu so rakci s curryjem in cmočki, ki jo dobite v prav vsaki restavraciji (okoli 5 evrov). Med tamkajšnjimi specialitetami so tudi ribji brodet in ocvrta riba s kasavo – ribano zeljno solato z omako, piščanec s kokosom, kreolsko svinjsko nabodalo, račje prsi v tobaškem medu, v rumovi omaki pečena svinjina, ribja solata s papriko in seveda morska hrana na različne načine: jastog, rak, kraljeva riba, rdeči hlastač, ostrige, morski pes, v ponudbi je tudi tako imenovani delfin, kot domačini pravijo ribi mahi – mahi. Kot prilogo poskusite sladek krompir in kasavo ali pito iz kruhovca, ki zadostuje tudi kot glavni obrok. Za ljubitelje hitre prehrane je prava izbira Store Bay, blizu letališča, kjer je vrsta zanimivih kioskov z odlično hrano roti, pečeni rakci (okoli 3 evre). Priporočam še obisk restavracij Cafe Coco v Crown Pointu z vrhunsko postrežbo, Wind Mill, Me Shells in obvezno tudi Gemma's Place v Speysideu, kjer imajo v restavraciji na drevesu odlično pito iz kruhovca! Vaš vodnik za izbiro restavracije na otoku je www.cre-ole.com.

Najem ali nakup vile

Pred leti je tobaški nepremičninski trg zacvetel zaradi tujih vlagateljev, predvsem Nemcev in Britancev, ki so na otoku na veliko in po smešno nizkih cenah kupovali parcele in na njih gradili svoje počitniška pribežališča. Sredi devetdesetih let minulega stoletja je bila cena kvadratnega metra zemlje en evro, vendar je vlada leta 2007 z aktom o tujih vlaganjih brezglavo razprodajo zemlje ustavila. Določila je, da mora imeti tuji kupec zemlje, ki bi rad gradil bivališče, posebno licenco. Kot je pojasnila Natalie S. Mahabir iz nepremičninske agencije Carribean Estates so se cene nepremičnin med letoma 1991 in 2006 zvišale za neverjetnih 477 odstotkov, predvsem zaradi hitre gospodarske rasti na račun naftne industrije na sosednjem Trinidadu in razcveta turizma ter gradbeništva. Danes žal tudi ta trg čuti posledice finančne krize. Novozgrajene nepremičnine, ki ne gredo v prodajo, skušajo oddajati. Mesečni najem čudovite vile z bazenom, tremi spalnicami, sobarico in drugimi ugodnostmi v Arnos Valu - Mot-Mot House - stane dobrih 350 evrov na teden v visoki sezoni, kupili pa bi jo lahko za 560.000 evrov, čeprav so po njenih besedah prave cene za skoraj tretjino nižje od oglaševanih. Gradbena parcela tik ob morju, skupaj s peščenim zalivom, velika 77 tisoč kvadratnih metrov z dovoljenjem za gradnjo mini hotela v Bacolet Bayu je lahko vaša že za dobrih 377.000 evrov.

Prenočevanje

Izbirate lahko med tradicionalnimi karibskimi lesenimi hišami in novozgrajenimi sodobnimi hoteli. Zelo priljubljeni so družinski hoteli. Priporočam Conrado Beach Resort, Pigeon Point (soba z zajtrkom od 72 €).

Obvezni Sunday School

Čeprav slogan Tobaga prisega na čisto, zeleno in mirno in nakazuje na nekakšno zaspano karibsko idilo, se zvečer vedno kaj dogaja, predvsem v visoki sezoni. Ne zamudite nedeljske prireditve Sunday School v Buccooju, gledališke igre v dveh dejanjih. Prva se odvija med 21. in 23. uro in je namenjena animaciji obiskovalcev z glasbo na jeklene bobne steelpan ter ponudbo hrane in pijače. Po 23. uri pa ulice napolnijo domačini in prava zabava z odlično glasbo in plesom se začne. Jekleni bobni so tobaška posebnost, izdelujejo jih ročno. Pravijo, da so edini akustični neelektrični glasbeni inštrument 20. stoletja. Tobaški orkester na jeklene bobne se skoraj vse leto pripravlja na igranje na Tobaškem pustnem karnevalu februarja, ki na otok privabi množice turistov.

Prebivalci otoka

Starejši prebivalec otoka je pojasnil, da prebivalcev Tobaga ne smeš presojati po njihovi rasi, temveč po tem, iz katerega dela otoka prihajajo. Njihov značaj izvira iz njihove zgodovine: v večini primerov so bili to črnci, ki so jih pripeljali na otok kot sužnje za delo na sladkornih plantažah. Suženjstvo je bilo ukinjeno leta 1807 pod vladavino Britancev. Zaradi pomanjkanja delovne sile so lastniki plantaž nekdanjim sužnjem podarili kos zemlje za obdelavo ali izgradnjo doma, da bi jih motivirali za nadaljnje delo na plantažah. Za razumevanje domačinov morate poznati način življenja otoka, na katerem čas nima nobene pretirane vrednosti. Po pripovedovanju domačina, se je na neki bencinski črpalki zgodilo, da je lastnik sredi belega dne preprosto zaprl vrata, in sicer zato ker je bil zaspan. Turistu, ki je nejevoljen čakal, da bo prišel do bencina, je drugi voznik, domačin, ki je sedel pred črpalko in si zdolgočaseno trebil zobe, pojasnil, da si je lastnik vzel nekaj uric za počitek in da bo treba pač malce počakati. Tako pač je na Tobagu. Domačini zelo radi uživajo v sladkem brezdelju.

Prispevek je bil objavljen v reviji Zima 2009/10.