Kam sploh si lahko še želi človek, ki je videl tako rekoč vse kraje, ki se vedno znova pojavljajo na seznamih najlepših destinacij? Aleš Fevžer, znan slovenski fotograf, ki že vrsto let beleži največje športne dogodke tako doma kot v tujini, se je s prijatelji odpravil na adrenalinsko smučarsko avanturo po zahodnem kanadskem gorovju.

Kanada velja za avanturistično deželo in ponuja več divjine kot ZDA. Smučišča na zahodu dežele so večja in manj obljudena kot ameriška, značilne pa so tudi boljše razmere in odlična smuka po pršiču. Poleg tega dežela javorjevega lista ponuja helikoptersko smučanje ali heliskiing. Prav to je odločilo, da je se je Aleš s prijatelji, navdušenimi smučarji, odpravil na tedensko smuko po najbolj znanih smučiščih, namesto češnje na vrhu smetane pa so si privoščili še nekajdnevno helikoptersko smučanje.

Lake Louise

»Leteli smo v Britansko Kolumbijo, ki je angleško govoreča in ena od desetih kanadskih provinc. Leži na jugozahodu države. Prispeli smo v Calgary, srce Novega Zahoda Heart of the New West™, kot se promovirajo po svetu. Sicer pa nam je Calgary z najbolj znanima smučiščema Lake Louise in Panorama ostal v spominu po zimskih olimpijskih igrah leta 1988,« je začetek potovanja opisal Aleš.

Ker so si želeli čim več dobre smuke, so že v Sloveniji pripravili dober načrt, rezervirali hotele in tam najeli velik terenski avtomobil. Ustavili so se v mestecu Banff, ki ima nekaj manjših smučišč, a hitro nadaljevali do svetovno znanega Lake Louisa.

»Lake Louise nudi spektakularne scene, prostran in razgiban teren. Nahaja se v osrčju zgodovinskega nacionalnega parka Banff in je eden največjih smučarskih terenov v Severni Ameriki. Glede na to, da sem presmučal že veliko opevanih svetovno znanih smučišč, sem si želel tudi izkušnjo Lake Louisa. Presmučali smo vse proge, ki so na voljo, in teh je res veliko. Sneg žal ni bil najboljši in tudi naprave so bile kar dotrajane, če jih primerjam s sodobnejšimi evropskimi,« je ocenil Aleš in opisal še značilni apres ski. »Po smučanju ljudje posedijo ob kočah na spodnjih postajah žičnic, dobijo se v baru, v katerih je običajno živa glasba, se malo pozabavajo, pojedo hamburger in spijejo pivo.«

Helikoptersko smučanje

Helikoptersko smučanje je že nekaj desetletij priljubljen šport, razširjen po vsem svetu. V tujini je veliko agencij, ki se ukvarjajo izključno s tovrstno ponudbo. Cene so visoke zaradi visoke cene helikopterske ure. Gibljejo se od 400 do 500 evrov za dnevni najem helikopterja na osebo z okoli desetimi leti pa do nekaj tisoč evrov za teden. Koliko prog uspete v dnevu presmučati, je odvisno predvsem od vaše fizične pripravljenosti in smučarskega znanja.

»Helikoptersko smučanje je po eni strani prestižen turizem, po drugi pa zahteva dobro fizično pripravljenost in smučarsko znanje,« pove Aleš. Tega primerja z eksotičnimi potovanji v Pacifiku: »Približno enako odštejete za potovanje v Francosko Polinezijo, kjer en teden samo ležite na plaži in se po možnosti peljete z motornim čolnom. Smuka nudi več adrenalina, smučaš po deviškem pršiču, po katerem se pred teboj ni še nihče spustil. Na terenu imaš s seboj vso varnostno opremo, dva vodnika, ki skrbita da je spust čim bolj varen. Najprej pregledata teren, s svojimi bogatimi izkušnjami in z znanjem pa poskrbita, da čim bolj zmanjšata možnost nesreče in se izogneta morebitnemu plazu. V neobljudenem svetu ni prostora za napake in če bi šel nekdo tja sam, obstaja veliko verjetnost, da se ne bi vrnil. Snežni plazovi vedno terjajo svoj davek.«

Dan užitka in adrenalina

Aleš je opisal en dan helikopterskega smučanja. »Preden je helikopter poletel z vzletišča, smo vanj zložili vso opremo in odleteli na vrh hriba. Ker je tu množica hribov, strmin in možnosti plazov, se vodnik in pilot odločita, kje bo helikopter pristal oziroma bo potekala smuka. Včasih so ti pristanki na vrhu hriba ali na kakšnem sedlu, če je le mogoče. Kadar je pristanek nemogoč ali nevaren, helikopter lebdi v zraku meter ali dva nad tlemi in smučarji skočijo iz helikopterja. Pomembno je, da to storijo čim hitreje, saj helikopter ustvarja pravi tornado in razmetava sneg naokoli. Če je v okolici nevarnost plazov, ga lahko namreč helikopter sproži, zato so potrebni profesionalci. Ko je helikopter odletel, smo se pripravili na smučanje. Pregledati smo morali vso opremo, kakor smo se naučili že prejšnji dan na informativnem sestanku in treningu v dolini. Prvi vodnik je presmučal prvih nekaj zavojev in ko je videl, da je teren varen, smo mu drug za drugim sledili tudi smučarji. Na koncu smučine je bil še en vodnik, ki je skrbel, da je vse potekalo varno. Presmučali smo določeno dolžino – nikoli se ne smuča v enem kosu, ker so proge predolge. Vmes smo se vedno ustavili, se oddahnili in potem nadaljevali. Na izpostavljenih, nevarnih predelih smo morali biti disciplinirani, zato je vodnik zahteval, da smo ga ubogali, saj bi se lahko sprožil plaz. Če greš malce po svoje, lahko zapelješ v luknjo ali se ti zgodi nekaj nepredvidenega. Medtem je helikopter že odletel in pristal pod goro. Ko smo se spustili do njega, smo vanj znova naložili opremo in poleteli na drug hrib. Pilot se lahko odloči za bližnji hrib, lahko pa let traja kar nekaj minut. To je tako, kot če bi v Sloveniji smučal v dolini Krme, potem na območju Karavank, nato bi letel na Storžič in na koncu še na Krvavec. Med letenjem sem občudoval naravo in prostranost. Včasih je aktivnih več helikopterjev, vendar se ne srečujejo, saj vsak leti na svojo stran.«

Prijazni ljudje

Po Aleševi izkušnji so ljudje izredno odprti, zelo prijazni in pozitivni. Poleg domačinov lahko tam srečate tudi veliko ljudi iz drugih dežel, ki pridejo na sezonsko delo. Veliko jih je iz Avstralije, Nove Zelandije, Južne Amerike in tudi iz Evrope.

Hrana

Hrana v Kanadi ni nič posebnega, je pa dovolj raznolika, saj lahko poskusite skoraj vse kuhinje sveta. Kot pravi Aleš, smučišča ne ponujajo presežkov glede na to, da gre za dnevne goste. Na voljo sta hitra prehrana in dnevna ponudba. V malo boljših barih si lahko privoščite a la carte kosilo ali večerjo z več vrstami jedi. Ponudba zadovolji ljudi z različno debelimi denarnicami, čeprav tudi boljša ponudba ni tako draga. Hrana je okusna, osebje prijazno.

Nasvet

Dogodivščina je namenjena vsem dobrim smučarjem, ki lahko ves dan smučate v pršiču, imate primerno opremo, se pravi smuči za tak podvig. Smuči se da za dan ali več tudi izposoditi, vendar si tisti, ki gredo večkrat v pravi pršič ali na heliskiing raje kupijo širše in lažje smuči, ki so naprodaj v specializiranih trgovinah. Pomembni so tudi kakovostna smučarska oblačila, kapa, čelada, rokavice, šal in očala.

O Alešu: Verjetno med vami ni človeka, ki ne bi videl vsaj kakšne njegove fotografije. S svojimi objektivi je posnel številne nastope Slovenije na olimpijskih igrah, fotografiral je na različnih svetovnih in evropskih prvenstvih, velike teniške turnirje, dirke formule ena, avanture Camel Trophy in Camel rafting Challenge, golfske turnirje in številne druge prireditve, tako za domače kot tuje naročnike.

Prispevek je bil objavljen v reviji Zima 2009/10.