Robert Gorjak se je leta 2007 odločil za vinsko pot. Vino so pridelovali doma, podjetniška ideja pa se je Robertu porodila leta 1994 po potovanju po vinskih deželah. Sledilo je odprtje vinske šole in kluba Belvin. V londonski vinski šoli WSET je pridobil diplomo iz vina in žganih pijač.

Kdaj so peneča vina postala nepogrešljiva ob velikih dogodkih?

Francoski kralji so bili tradicionalno posvečeni v Reimsu, glavnem mestu Šampanije. Seveda so ob velikem dogodku pili okoliška vina, torej Champagne. Sprva je bilo to belo mirno vino, brez mehurčkov. Ko je šampanjec postal peneč, je beseda o njem dosegla tudi druge dvore Evrope. Imel je pridih moči in razkošja, uporabljal pa se je za slavja.

Kako ocenimo kakovost penečega vina?

Boljše peneče vino ima fine, majhne mehurčke, ki se dvigujejo v nekakšnih verižicah proti površju, a kakovost in čistost kozarcev je tako varljiva, da se resnična kakovost penine lahko določi le z vonjanjem in okušanjem. Dobro peneče vino ima čist, pester, morda celo celovit vonj, manj kakovostna penina pa ima enostavnega, včasih celo nečistega. Veliko slovenskih penin ni povsem natančnih na vonju. Dobro peneče vino ponudi v ustih čudovito harmonijo med ostankom sladkorja, ki naj ga ne bi bilo preveč, in visoko, a zrelo kislino. Pri manj dobrih gresta kislina in sladkor vsak po svoje. Manj kakovostna peneča vina so v ustih enostavna, kratka.

... preostanek prispevka si lahko preberete v reviji Zima 2009/10.