Dolina smrti, ki leži v južni Kaliforniji, pri nekaterih že s svojim imenom vzbudi strah in trepet. Vendar, kot je prepričana Veronika Sorokin, če smo poučeni o značilnostih krajine in se tja podamo ustrezno opremljeni, nas ne bo pustila na cedilu.

Kdor obišče dolino, o njeni presenetljivi lepoti govori le še v presežnikih. V spominu za vedno ostanejo dih jemajoči sončni vzhodi in zahodi, presunljiva dramatičnost pokrajine in njenih ekstremov, osupljivo rastlinstvo v pomladnih mesecih in občutek popolnega miru.

Prvi pomislek, ki ga navadno imamo o obisku Doline smrti, je gotovo neznosna vročina. Povprečna poletna temperatura se giblje med 47 in 49 °C. Rekordno, 57 °C, pa so izmerili leta 1913 v Furnace Creeku v naravni oazi sredi Doline smrti. Najprimernejši čas obiska je od oktobra do konca aprila. Če ste ljubitelj puščavskega rastlinja, ki ga v Dolini smrti občudujemo s še več spoštovanja in zanosa, priporočam obisk od sredine marca do konca aprila. Mimogrede, oskrbniki v parku se radi pohvalijo, da se je leto 2005 zapisalo v zgodovino kot najbolj cvetoče leto.

NAJLEPŠI RAZGLEDI

Dolina smrti je ugnezdena med gorskima verigama Amargosa in Panamint. Divjina s površino 13.800 km2 je največji narodni park v osrednjem delu Združenih držav Amerike. Zanimiva geološka preteklost je pokrajino dinamično razgibala, tako da lahko v njej odkrivamo raznolike pokrajinske tipe. Od nepregledne prostranosti pregrete slane puščave s peščenimi sipinami in kanjonov do razlomljenih gorskih grebenov, ki z vseh strani obdajajo dolino.

... preostanek prispevka si lahko preberete v reviji Pomlad 2010.