Ob izstopu z letališča Indira Gandhi v Delhiju so Ksenijo Tratnik preplavila živa nasprotja in osupli paradoksi Indije. V dveh nasprotujočih si delih mesta, v novem in starem Delhiju, ki kljub vsem raznolikostim delujeta harmonično, je spoznavala njuno kulturo in zgodovino.

Od indijske neodvisnosti leta 1947 Delhi nezadržno raste tako v industriji kot po številu prebivalcev. Teh je okoli 15 milijonov, s čimer se prestolnica uvršča na drugo največje mesto Indije za Mumbajem. Največ obiskovalcev vstopi v državo skozi mednarodno letališče Indira Gandhi, in sicer, kot so zapisali v Daily Timesu, kar 23 milijonov potnikov na leto. Da bi povečali zmogljivosti, bodo še pred začetkom iger Commonwealth Games Delhi 2010 (3.—14. oktober 2010) odprli nov sodoben terminal in tako povečali zmogljivost na 37 milijonov potnikov. Izjemno gost promet boste zaznali tudi na cestah, saj se kar tri milijone motoriziranih rikš, obnemoglih taksijev, skuterjev in preobloženih tovornjakov duši na cestah prestolnice. Zaradi oviranja prometa so svete krave odpeljali na podeželje. Da bi zmanjšali gnečo in onesnaženost, so nekatere dele mesta povezali s sodobnim in vse bolj priljubljenim metrojem.

NOVI DELHI

Novi Delhi je bil zgrajen med letoma 1912 in 1929, ko so Angleži iz Kalkute selili prestolnico britanskega imperija v Indiji. Danes mesto vlada eni šestini zemeljskega prebivalstva, vsej indijski podcelini ter je politično in administrativno središče največje demokracije na svetu. Medtem ko je stari Delhi prežet s preteklostjo, življenje tam je enako že nekaj stoletij, je New Delhi zazrt v prihodnost in ni tako kaotičen. Ceste komercialnega dela tečejo v vzorcu žarkov iz ene točke Connaught Place, kjer je večina bank, letalskih uradov, potovalnih agencij, kinodvoran, trgovin in velikih hotelov. Ulice so razporejene okrog Connaught Circusa, ki je kot Piccadilly središče novega Delhija in kamor se vedno vračate, ko zaidete na teh podobnih ulicah. Rast poslov in odpiranja Indije tujim vlagateljem spreminja življenje v mestu. V južnem delu novega Delhija je Nehru Place, pomembno komercialno območje. Tam je sedež številnih indijskih podjetij, ki tekmujejo z drugimi finančnimi središči v metropoli, kot je Connaught Place.

Aktivnim obiskovalcem mesto ponuja tudi številne športne objekte, vključno z igriščem za priljubljeni kriket in čudovitim igriščem za golf blizu hotela Oberoi (od 30 € naprej). Za vse ljubitelje avtomobilov je morda zanimivo, da je Indija drugi največji trg avtomobilov na svetu. Zato je v novem Delhiju vsako drugo leto januarja dobro obiskan sejem avtomobilov Auto Expo. Prihodnji bo januarja 2012.

Restavracija McDonald's ponuja maharadža mac, v katerem je namesto govedine jagnjetina. Cena 60 rupij (1 €) je za indijske razmere veliko. Za ta denar boste gurmani v mestu našli odlične restavracije z bogato kuhinjo z vseh koncev Indije, od pekočega juga do mesnega severa.

STARI DELHI

Stari Delhi leži ob reki Jamuni in na jugu meji na New Delhi oziroma na Connaught Place. Med novim in starim delom kot blažilno območje leži Pahargandž. Tam največ popotnikov najde poceni prenočišča (od 2 €) in restavracije, poleg tega je blizu tudi železniška postaja, od koder lahko odpotujete na vse konce velike Indije. Na postaji v prvem nadstropju najdete prijazno turistično pisarno za tujce in kupite vozovnice brez drenjanja.

Stari Delhi je en velik Babilon. Leži na severu prestolnice, obkrožen z visokim kamnitim zidom s sedmimi vstopnimi vrati, od katerih jih še nekaj stoji. Znotraj zidu se odpre pogled na labirint obljudenih ozkih uličic, mrgolečih bazarjev, mošej in nekaj narodovih najbolj krasnih indo-muslimanskih arhitekturnih potez. Stari del je en sam muzej zgodovinskih zgradb, od Rdeče trdnjave do slovite ulice Čandi Čok in Srebrne ulice, na kateri so bile nekoč največje draguljarne na svetu in kjer še vedno poteka največja prodaja na debelo. Vzdolž Čandi Čok, ki je bila nekoč znana kot ulica, na kateri so zapravili največ denarja na svetu, je še danes glavni trgovski del mesta.

GROBNICA HUMAJUN

Grobnica Humajun spada v zgodnje mogulsko obdobje, za katero so značilne zgradbe v rdečem peščenjaku z marmornimi detajli. Graditi so jo začeli leta 1562 po naročilu Hamide Banu Begum, vdove vladarja Humajuna. Po njenem zgledu so zgradili svetovno znano grobnico Tadž Mahal. Najboljši čas za obisk je popoldne, vstopnina je 3,72 evra.

RDEČA TRDNJAVA

Nasproti Čandi Čok stoji Rdeča trdnjava, nekoč vladarska palača mogulskih imperatorjev. Šah Džahan, stvaritelj Tadž Mahala, jo je zgradil leta 1638 za svojo bodočo prestolnico, ki pa mu ni bila usojena. Njegov sin Aurangzeb ga je odstavil in zaprl. Bil je prvi in zadnji mogulski cesar, ki je vladal iz Rdeče trdnjave – simbola mogulske moči in Indije. Zgradba v obliki osmerokotnika je nekoč stala ob reki Džamuni, pritoku Gangesa, danes je tok reke popolnoma drugje.

V trdnjavi je kompleks zgradb, obdanih z visokim rdečkastim kamnitim zidom. Dvorana za javne sprejeme, v kateri je mogočni mogul predsedoval iz kraljevega stola, in manjša bela marmorna dvorana za zasebne sprejeme, okrašena s poldragimi kamni, sta za številne ljubitelje umetnosti mojstrovini mogulske arhitekture. Sredi kraljeve sprejemnice poleg vodometa se mi je razvnemala domišljija, ko sem si poskušala predstavljati razkošje mogulskih dni. Nekoč največja in najrazkošnejša stavba na svetu, kljub temu da so jo kolonialni Angleži popolnoma izropali, še danes naredi močan vtis. Strop v dvorani je bil iz čistega srebra, pavji prestol, ki še danes velja za najdražjega na svetu, pa je bil iz zlata, briljantov in drugih dragih kamnov. Po dvoranah so med seboj povezani bazeni iz marmorja. Nekoč so bili tam umetni potoki s slapovi in vodometi, ki so poleti osveževali dvorane, pozimi pa jih greli. V prekrasnem okolju se je nenehno razlegala glasba, lepotice harema in številne žene mogulskih vladarjev pa so se kopale in sprehajale v razkošju. Vstopnina je 3,72 evra.

DŽAMA MASDŽID

Nedaleč od trdnjave je med muslimanskimi domačini najbolj obiskana Džama Masdžid, impresivno velika mošeja. Njeni koničasti minareti in gomoljaste kupole iz 17. stoletja prevladujejo nad delom mestnega neba. Domačin Kamil mi je ponosno zatrdil, da je ena največjih mošej v Indiji, ki ob petkih na velikem dvorišču sprejme do 25 tisoč vernikov. Vstop vanjo je brezplačen in dovoljen vsakomur, ki je primerno oblečen. Drugim pa pri severnih vratih posojajo halje in rute.

KUTAB MINAR

Da boste dobili celovito sliko Delhija, se povzpnite še na slavni minaret Kutab Minar (72 metrov), ki ga je v spomin na zmago nad hindujskim kraljestvom v 13. stoletju zgradil slavni sultan Kutab du Din Ajbak. Znotraj kompleksa zgradb indoislamskega sloga je tudi sedemmetrski steber iz čistega železa, ki v skoraj 2.000 letih ni zarjavel. Znanstveniki še danes niso ugotovili, kako je bilo železo ulito. Vodič Tahir nam je svetoval, da smo z obema rokama s hrbtom obrnjeni objemali steber, saj naj bi to dejanje izpolnilo naše želje.

NAKUPOVANJE

Že od srednjega veka je bil Delhi najpomembnejše trgovsko središče severne Indije. Obiščite tradicionalne bazarje in tržnice, Chandini Chowk in Sadar Bazaar v starem Delhiju, in nadaljujte v novem Delhiju na območju Connaught Placea. V središču boste našli trgovine svetovnih blagovnih znamk, restavracije in bare. Na priljubljeni ulici Janpath sta tibetanska tržnica in velika trgovina z izvrstnim izborom indijskih ročnih del z določeno ceno, kar olajša nakupe. V osrčju mesta je tudi Dilli Haat, ki zagotavlja ambient tradicionalne podeželske tržnice, prilagojene sodobnim potrebam. Edinstveni bazar hrane in izvirnih narodnih ročnih izdelkov je zakladnica bogate indijske kulture, obrti in etnične kuhinje.

Prispevek je bil objavljen v reviji Pomlad 2010.