Barbara Vrezovnik se je ustavila na snežno belih malezijskih otokih Perhentian, katerih ime v malajščini pomeni prav postajališče – tam so se nekoč ustavljali tudi trgovci na poti med Bangkokom in Malezijo.

Pulau Perhentian, kot otokom pravijo v malajščini, ležijo v Južnokitajskem morju približno 20 kilometrov od obale severovzhodne Malezije in 64 kilometrov od južne tajske meje. Dva glavna otoka Perhentian Besar, Veliki Perhentian, in Perhentian Kecil, Mali Perhentian, se lahko pohvalita z bleščeče belimi plažami in turkiznim morjem, za katere pravijo, da sodijo med najlepše na svetu. Območje je del narodnega parka Pulau Redang, kar pomeni, da so tam ribolov, nabiranje koral in onesnaževanje okolja strogo prepovedani. S spoštovanjem narave bo park tudi v prihodnje ohranil svoje ravnovesje in razveseljeval prihodnje generacije obiskovalcev.

PRIHOD NA PERHENTIANE

Komaj sem pomahala v slovo svetovljanski malezijski prestolnici Kuala Lumpur, že sem čez nekaj ur na terasi gostišča na otoku Perhentian Besar ob kozarcu svežega mangovega soka uživala v sproščenem ozračju otoškega vsakdanjika. Z nizkocenovnim letalskim prevoznikom Air Asia (povratna vozovnica od 30 €) sem iz prestolnice poletela v Kota Bharu, kraj, od koder vsak dan vozijo taksiji do ribiške vasice Kuala Besut (okoli 10 €). Vasica je odskočna deska za obisk otokov Perhentian, zato je tam vedno živahno. Na pomolu sem izbirala med hitrim motornim čolnom ali počasnejšo tradicionalno ribiško barko. Za romantiko bo še dovolj časa, sem si mislila, ko mi je veter mršil lase na hitrem čolnu, ki je s svojimi 200 konji drvel proti sanjskim otočkom.

... preostanek prispevka si lahko preberete v reviji Pomlad 2010.