Tadeja Bezeljak se je želela popolnoma odklopiti od napornega vsakdanjika, zato se je odpravila na avanturistično potovanje z avtomobilom po Maroku. V kraljevskih mestih, srednjeveških medinah, na bazarjih, v čajnicah in kasbahih ji je to tudi uspelo.

Tokrat sem si zaželela praznovati prihod novega leta drugače, bolj avanturistično, in predvsem dlje, v upanju, da bom lahko popolnoma odklopila vsakdanje življenje. In uspelo mi je. Ideja z nahrbtniki in avtomobili po državi se mi je zdela še najbolj zanimiva, saj sem si le tako lahko ogledala številne znamenitosti in se ustavila kjer koli – 18-dnevno potepanje po luknjastih cestah, po notranjosti in obali je bilo nepozabno doživetje. Nisem oklevala in teden pred odhodom sem kupila vse za na pot, z nahrbtnikom vred, kamor je bilo treba spraviti le najnujnejše obleke in pripomočke ter seveda spalno vrečo za spanje v puščavi. Tam se temperature ponoči spustijo tudi pod ničlo. No, mene je vseeno zeblo.

NA SEVER PROTI CHEFCAOUENU

V Maroko smo prileteli iz Milana. Po ureditvi dokumentov smo prevzeli avtomobile in se odpravili proti severu. Po kozjih cestah, ki jih v Sloveniji res nismo vajeni, smo utrujeni v poznih večernih urah uspešno pripeljali do mesta Chefcaouen v gorovju Rif in tam preživeli še ves naslednji dan. Čudovita modra barva fasad me je prevzela. Na razgledne točke se je treba vzpenjati po ozkih ulicah, kjer ne manjka trgovinic. Arabci so nas vabili na značilni metin čaj, temu pa običajno sledi obred prodaje izdelkov. Ker nisem želela že prvi dan nakupovati, sem se jim spretno izognila, češ da izkoriščam prelep dan in da se bom gotovo vrnila jutri ter kupila kakšno preprogo. Ko se odločite za nakup, se odločite za barantanje. A ne glede na to, kako prizadete in užaljene se trgovci delajo, vedite, da boste kupljeno blago tudi po barantanju še vedno preplačali.

V mestih boste videli hamame, javna kopališča, ki so dopoldne odprta za moške, nato jih očistijo in vanje vstopijo ženske. Te se poleg kopanja in uživanja v masažah v njih zbirajo in razpravljajo o vsakdanjih zadevah. Kopališča pa so tudi kraj, na katerem nič ne ostane prikrito, in mame sinov, godnih za poroko, si tam ogledujejo svoje potencialne snahe. V kopališča imajo vstop tudi turisti (vstopnina ženske 3,5 €, moški 2,5 €). Kopališča so zelo priročna, saj so nekateri predeli, predvsem starejših mest, še vedno brez vode. Če boste izbrali preprostejši hotel, se vam lahko kakšen dan zgodi, da iz pipe ne bo pritekla niti kapljica vode!

NADALJEVANJE PROTI JUGU

Na poti v Fes kar vabijo na postanek ostanki rimskega mesta Volubilis in Moulay Idris, sveto mesto, znano romarsko središče maroških muslimanov. Tu se v vsej svoji veličini bohoti Idrisov mavzolej. Mesto je znano tudi po najboljših (in velikih) čevapčičih v Maroku!

Volubilis je bila najbolj južna rimska postojanka in trgovsko središče, ki je Rim zalagalo z različnimi barvili, ki so jih kupovali od južnih sosedov. Mesto je imelo v svojih zlatih časih 20.000 prebivalcev in urejen akvadukt, ki mu je zagotavljal pitno vodo, ter mestno kanalizacijo. Nekoč je bilo obdano z nasadi oljk in pridelava oljčnega olja je omogočala prebivalcem mesta pravo blaginjo.

SREDNJEVEŠKI FES

Mesto je čudovito, prepleteno s tisoči majhnih ulic, pravi labirint, kjer tudi tisti, ki vas orientacija navadno ne pušča na cedilu, prav hitro lahko zaidete. Če želite res doživeti Fes, je najbolje, da se prepustite lokalnemu vodniku, s katerim boste »švigali« sem in tja po številnih ozkih uličicah in se spretno umikali oslom, ki jih prebivalci uporabljajo za edini transport in imajo vedno prednost. Mesto velja za eno najlepših v Maroku in je vredno ogleda. Njegovi nastanki segajo v 9. stoletje in je najstarejše kraljevsko mesto z najstarejšo univerzo na svetu. Od takrat se je tam zelo malo spremenilo. Sprehod po medini – starem mestnem jedru – spremljajo številne trgovinice in obrtniki, ki ponujajo raznovrstno orientalsko blago. Pri prebivanju po ozkih ulicah boste srečevali ljudi v tradicionalnih oblačilih, videli verske šole, iz katerih se sliši otroško petje. V Fesu priporočam obisk usnjarne, kjer lahko kupite različne usnjene izdelke po ugodnih cenah, in barvilnice usnja s številnimi bazenčki.

BERBERI, PUŠČAVE IN SIPINE

Iz kaotičnega Fesa, ki je na vsakem koraku ponujal ogled starih obrti in trgovinic, fontane in mozaike, smo se peljali skozi občutno spreminjajočo se pokrajino, ki je kar vabila k postankom s prelepimi razgledi. Od barvitega Atlasa, berberskih vasic, osvežujoče zelenih dolin in skalnate puščave smo krenili proti skrajnemu vzhodu Maroka, proti sipinam puščave Erg Chebbi. Ustavili smo se na sipinah v bližini Merzouge, v puščavskem kasbahu, hotelu oziroma nomadskih šotorih. Tam so najvišje in najlepše sipine v Maroku. Vožnja po puščavskem pesku vsekakor ni tako preprosta, kot se zdi. Če vam zaradi zelo utrjenih hribčkov peska, po katerih vas zelo pretrese, že menjalnik ne zdrsne iz prestave, pa lahko ob skrenitvi s poti hitro zapeljete v (pre)globok pesek in le upate, da se boste izvlekli.

Puščavo boste najlepše doživeli s kamelami, zato se le preizkusite v jahanju in upajte, da boste dobili kamelo, ki bo imela dovolj prostora za sedenje in predvsem ne previsoke grbe. To je zelo pomembno! Po skoraj dveh urah potovanja po sipinah vas lahko zadnja plat zelo boli. V Maroku boste srečali le enogrbe kamele. Priporočljivo je, da si glavo zavijete v ruto in pustite ven le oči, drugače boste imeli dovolj peska povsod – no, dobite brezplačen piling in nove zobne obloge. Spanje v nomadskih šotorih globlje v puščavi je bilo po prijetni večerji kar velika preizkušnja, saj se ponoči pesek zelo hitro ohladi pod nič stopinj. Zato ne pozabite za v Maroko spakirati tudi toplih oblačil, nogavic in dobre spalne vreče. Ker je tudi precej vetrovno, imejte s seboj tudi vetrovko ali flis.

SOTESKA TODRHA

Puščava preide v hribe, doline in soteske. V krajih s številnimi turisti je ob cestah veliko otrok, ki prosjačijo in so lahko prav nadležni. Tako je tudi v ozki soteski s 300 metrov visokimi stenami Todrha. Otroci večinoma prosijo za sladkarije in ko jih obdarujete, pritegnete še večjo skupino otrok. Tisti, ki so že dobili svoj delež, se hitro vrnejo po dodatek. Če ste pripravljeni za malo več rekreacije, ki ni le navaden sprehod, se povzpnite na greben nad sotesko vse do gorskih Berberov. V gorah ljudje živijo skoraj brez vsega, v miru v svojih votlinah. Bivališča so skopana v zemlji, da pridejo do vode, pa potrebujejo skoraj uro hoje. Revna družina, pri kateri smo se ustavili, nam je skuhala odličen čaj. Gostje jim v zameno navadno podarijo kakšno malenkost.

FILMSKI AIT BEN HADDOU

Po celodnevni vožnji smo prispeli do Unescove vasice Ait Ben Haddou, ki je znana po tem, da so v njej posneli kar nekaj filmov. Khasba v vasici je ena najlepše ohranjenih in obnovljenih.

RDEČE MESTO MARAKEŠ

Previdnost pri vožnji v tem mestu nikakor ne bo odveč. Divja vožnja, prehitevanje in vrivanje lahko kar dvigne napetost v avtomobilu, saj tega nismo ravno vajeni. Zdi se, da ne veljajo nobena pravila. Samo upali smo, da bo avto (z nami vred) ostal cel in da ne bomo koga sklatili s ceste. Ljudje, živali in avti – vse se gnete po ulicah. Znotraj medine je zelo živahno, glavni trg Djama El Fna se zvečer spremeni v velikansko restavracijo na prostem. Na njem ponujajo toliko hrane, da ne veste, kaj bi izbrali. Na majhnih stojnicah lahko poskusite lokalno hrano (tajine, kuskus, kebab) in odličen sveže stisnjen pomarančni sok.

OBALA MAROKA

Lexira je znana predvsem po svojih plažah, klifih in deskarjih. Essaouira, romantično in umetniško mesto z utrdbo ob Atlantskem oceanu, pa preseneča s svojimi nepozabnimi sončnimi zahodi. Mesto je značilno tudi po ribah, na stojnicah jih dobite vseh vrst in se odlično priležejo na žaru. Privoščite si odličen in poceni obrok.

KOZE NA DREVJU

Zelo cenjeno pri nas je arganovo olje, kar Maročani dobro vedo. Najčistejšega lahko kupite v lekarnah, pa še to ne v vsaki, zato se pozanimajte, kje dobite res pravo arganovo olje, da ne boste kupili mačka v žaklju.

Način pridelave: Koze se »pasejo« po krošnjah arganovih dreves in obirajo dozorele plodove. Nato izločijo le lešnike, ki jih pastirji ali otroci poberejo in preberejo, nato gredo v nadaljnjo predelavo olja. Sicer to ni edini način, je pa malce nenavadno gledati, kako se koze sprehajajo po drevesih.

CASABLANCA

Mesto preseneča s svojo podobo. Zgradili so ga Francozi, zato se opazi zahodni vpliv. Ima tri milijone prebivalcev in je najmodernejše mesto Maroka. V njem se bohoti mošeja Hasana II., ki je tretja največja mošeja v arabskem svetu in sprejme do 25.000 ljudi. Ponaša se tudi z najvišjim minaretom na svetu, visokim kar 210 metrov.

MAROŠKA KUHINJA

je mešanica arabske, berberske, francoske in španske kuhinje, zato je zelo raznovrstna. Najbolj znani maroški jedi sta tajine in kuskus. Tajine je lahko zelenjavni, ribji ali mesni – obe jedi sta pripravljeni z mešanico maroških začimb, ki dajo značilen okus. V obmorskih mestih vam postrežejo cenovno zelo ugodne sveže ribe in rake.

Najbolj znana pijača je metin čaj, povsod lahko naročite tudi osvežujoč sveže stisnjen pomarančni sok. Priporočam pitje ustekleničene vode. Alkohol lahko kupite v večjih trgovinah zunaj mest.

NASTANITEV

Najlepše je prebivati v starih mestnih jedrih. Prenočišča v preprostih hotelih so poceni, soba od 10 do 30 evrov, tuši in toalete so skupni. Dvoposteljne namestitve v hotelih visokih kategorij so precej višje: Fes (soba od 165 €), Marakeš (soba od 205 €), Chefchaouen (soba od 77€) in Esaouira (soba od 100 €).

Prispevek je bil objavljen v reviji Pomlad 2010.