Ko je Lado Rot pristal na sodobnem mednarodnem letališču Entebbe, ki ga zaznamuje čudovita ekvatorialna lokacija, mu je postalo jasno, da nima opravka s klasično safari destinacijo. Bil je v deželi, kjer se zavedajo pomembnosti ekoturizma in svojih edinstvenih izdelkov, ki jih znajo odlično pretopiti v denar.

Na letališču me je pričakal prijatelj Steven in me s svojim terenskim vozilom odpeljal v skoraj 40 km oddaljeno svetovljansko prestolnico Kampalo, ki je tako kot Rim osnovana na sedmih gričih. Pot naju je vodila ob obali Viktorijinega jezera, prečkala sva sto let star botanični vrt, v katerem živijo akrobatske opice in pisane tropske ptice, ter se zapeljala mimo prestižnega igrišča za golf.

Kampala

Po slabi uri vožnje sva dosegla vrvež Kampale. V njej kar vre od življenja in kako ne bi, saj v mestu živi skoraj toliko ljudi kot v vsej Sloveniji. Po kratkem postanku in okusni prvi ugandski večerji sva prispela do barakarskega naselja, ki žalostno zre v živahno dolino.

Ko sva prispela do njegovega skromnega domovanja, se je že naredila noč. Steven je začel odklepati tri velike ključavnice na vratih in že sem podvomil o izredno nizki stopnji kriminala, s katero se ponašajo. S prijazno gesto mi je pokazal, naj vstopim. »Počuti se kot doma,« je dejal z velikim nasmeškom na obrazu.

... preostanek prispevka si lahko preberete v reviji Zima 2011/12.