Oman je dežela, kjer se v poljubnem sosledju srečujejo morje in gore, puščava in zelene oaze, peščene plaže in podzemne jame, puščavska vročina in monsunsko deževje, vse začinjeno s prijazno gostoljubnostjo omanskih domačinov.

Oman je moja najljubša dežela Arabskega polotoka: kljub vsem nasprotjem sodobne Arabije Oman ohranja svojo identiteto in avtentičnost. Uspelo mu je najti ravnotežje med napredkom, modernizacijo in tradicijo ter zgladiti notranje in zunanje spore. Moderna infrastruktura ni povozila starih ribiških mest in omanskih gora niso zakrili betonsko-stekleni nebotičniki. Nakupovalni centri gostijo svetovna modna imena, a mnoge omanske ženske si obraz še vedno zakrivajo s svetlečimi prekrivali. Moški si glave pokrivajo s tradicionalnimi čepicami.

Izhodišče potepanja

Glavno mesto Omana, Muškat, je obvezna postojanka vsakega prvega obiska in odlična izhodiščna točka za raziskovanje dežele. Notranji leti Oman Air povezujejo Muškat z letališčema v Salalahu in Khasabu, mednarodni leti vseh večjih letalskih družb pa z ostalim svetom. Če se v Oman odpravljate iz katere od bližnjih arabskih dežel, preverite še odlični dubajski Emirates Airlines in oba arabska nizkoproračunska prevoznika Jazeera Airways in Airarabia, ki pogosto ponujata lete in hotelske pakete po simboličnih cenah.

V Muškatu boste našli številne turistične agencije, ki organizirajo izlete v bližnjo in daljno okolico mesta (www.destinationoman.com, www.tourism-oman.com). V vsakem hotelu vam bodo pomagali pri organiziranju izletov. Če vas vožnja v tuji državi ne mika, lahko najamete avto z voznikom, ki je tudi vodič. Z njim se dogovorite, kam želite. Cene najema avta za poldnevni izlet se začnejo pri 100 evrih.

Midva z Iliem se v Oman najraje podava z avtom. Za tiste, ki si tako kot midva izlete raje organizirate sami, je na voljo kar nekaj izposojevalnic avtomobilov, od mednarodnih do lokalnih (www.destinationoman.com/car). Potovanje je udobno, varno, relativno poceni in najboljši način za raziskovanje podeželja, gorskih prelazov in skritih peščenih plaž. Gorivo je poceni, okoli 1,20 evra za galono, torej okoli 25 centov za liter. Ceste so dobro označene, tudi na podeželju so table dvojezične, zato poznavanje arabskih pismenk ni potrebno.

ČE VAS MIKA PUSTOLOVŠČINA VOŽNJE PO WADIJIH, SUHIH REČNIH DOLINAH, IN RAZISKOVANJE OMANSKIH GORA, SE ODLOČITE ZA TERENSKO VOZILO.

Ampak previdno: v nevihtah se wadiji bliskovito napolnijo z deročo vodo, zato se v gore ne podajajte ob deževni vremenski napovedi. Vedno se prepričajte, ali imate s sabo zalogo vode, ali je rezervoar poln in ali osebje v hotelu ve, v katero smer ste se podali. Ne zanašajte se na svoj mobilni telefon, nenaseljena področja so pogosto izven omrežja.
Za najem vozila boste potrebovali mednarodno vozniško dovoljenje, potni list in kreditno kartico. Cene se gibljejo od 30 evrov na dan za osebno vozilo do 100 evrov na dan za terensko vozilo.

Razen v monsunskem mestu Salalah je omanska turistična sezona pozimi, med novembrom in majem, ko se dnevne temperature ne dvignejo nad 25–30 °C. Zimske noči so hladne, v goratih in puščavskih predelih se temperatura spusti pod ničlo in zasneženi vrhovi gora niso redkost.
Poleti, od junija do konca septembra, se temperature ob morju dvignejo čez 40 °C in mnogi hoteli poskušajo privabiti izvensezonske goste z ugodnimi paketi: hotel s petimi zvezdicami The Chedi v Muškatu ponuja podaljšani vikend za dva z zajtrkom, eno večerjo in dodatnimi popusti v njihovem spa-centru za 600 evrov.

Ribiška prestolnica

Muškat je skupek ločenih naselij, posejanih med skalnatimi hribi ob obali omanskega zaliva. Vsako naselje ohranja svojo identiteto: Mutrah je najbolje ohranil svojo srednjeveško podobo, zaliv Stari Muškat si je prilastila sultanova palača, Ruwi so zaradi priseljencev prebivalci poimenovali Mala Indija, v Qurmu se nahajajo moderni nakupovalni in rezidenčni centri, na peščenih obalah predmestja pa najimenitnejši hoteli. Ime Muškat pomeni sidrišče in morje je še danes najpomembnejši stik s svetom in vir zaslužka.

V enem izmed mnogih skalnatih zalivov mesta leži Stari Muškat z modro-zlato sultanovo palačo, rezidenco omanskega sultana Qaboosa. Med Omanci izredno priljubljeni sultan Qaboos bin Said je leta 1970 v “družinskem” prevratu na prestolu nasledil svojega očeta in njegovo tradicionalno ter zaprto vladavino nadomestil z napredno, razsvetljeno vlado, ki ne zapostavlja vrednot tradicionalnega Omana. Omance zdaj skrbi le, ker je ostareli sultan Qaboos še vedno samski in brez potomcev, zato njegovo nasledstvo ostaja nedorečeno.

Najbolj slikovit predel mesta je Mutrah, ki je s svojim pristaniščem in mestno tržnico bolj podoben ribiškemu mestecu kot pa jedru omanske prestolnice. Poleg ribiškega pristanišča mi je najljubša stara tržnica Mutrah Souq.
Trgovine ponujajo vrečke s kristali omanskega kadila, dišečo sandalovino in pisane gorilne posode za kadilo. Prašne starinarne so zakladnice omanskih starin: ukrivljenih kandzarjev, bogato okrašenih nožev, ki so jih Arabci nosili za pasom, beduinskega srebrnega nakita, s katerim so se krasile ženske na poročni dan, in drugih, z morjem povezanih predmetov. Del tržnice je posvečen izključno trgovanju z zlatom in nakitom, največji del pa trgovanju s tekstilom: značilne arabske rute kefije se brez predsodkov mešajo z azijskimi pašmina šali ter indijskim in kitajskim blagom. Med vsem tem pa so stojnice s sadjem in zelenjavo, začimbami ter lokali z osvežilnimi napitki. Čeprav prodajalci cene običajno ne spustijo za več kot 20 ali 30 odstotkov, je pogajanje živahna izmenjava mnenj in priložnost za neposreden stik z domačini.

ČE VAŠ MOŠKI NIMA POTRPLJENJA Z NAKUPOVANJEM, NAJ VAS POČAKA V LOKALU OB TURŠKI KAVI IN ČASOPISU. SAMSKO POTIKANJE PO TRŽNICAH JE VARNO, ODNOS DO ŽENSK JE SPOŠTLJIV.

Gurmanske dobrote

Kljub pogostim potovanjem v Oman tam še nisva uspela odkriti prave omanske restavracije, ki bi stregla izključno omanske tradicionalne jedi. Omansko kulinariko so večinoma izpodrinile jedi, prilagojene okusu priseljencev ali turistov. Muškat je poln indijskih, libanonskih, maroških, italijanskih in kitajskih restavracij in zdi se, da domačini obožujejo zahodnjaške hranilnice tipa McDonald's in Pizza Hut. Obcestni žari, iz katerih mamljivo diši pečeno meso, niso vedno po godu občutljivim evropskim želodcem, a kljub temu sva prav ob enem takih žarov v centru mesta Salalah uživala v eni najslastnejših omanskih večerij. Z dolgih kovinskih nabodal sva, stisnjena med domačine, na trdih lesenih klopeh, obirala hrustljavo zapečene koščke mesa in maščobo pomazala s toplim arabskim kruhom. V obmorskem Seebu v predmestju Muškata pa sva na obali odkrila stojnice s sveže pečenimi nabodali kalamarov in jih jedla kar iz papirnatih vrečk. Omanska naselja so polna takih slikovitih večerij za par evrov, le najti jih je treba.
Boljše restavracije so večinoma v hotelih, ki ob večerjah postrežejo tudi z vinom. Ena najboljših je prav v hotelu The Chedi. Hrana je odlična, sožitje različnih svetovnih kuhinj, prav tako atmosfera diskretno osvetljenega arabskega dvorišča. Cena večerje za dva v boljši restavraciji se giblje od 100 do 200 evrov. Posamezne jedi stanejo okoli 20 evrov, končno ceno pa zaokroži predvsem vino. Ker alkohol lahko strežejo le lokali z alkoholno licenco, je cena le-tega temu primerna.

Srednjeveške trdnjave

Če vam čas dopušča in imate lasten prevoz, si privoščite popotovanje po omanskem zaledju od Muškata do buraimijske oaze in – če imate vizo za Zdužene arabske emirate – naprej v oazo Al Ain, ki je del Emirata Abu Dhabi.
Pot vas bo peljala ob dolinah suhih rečnih strug, ki se v deževju hitro napolnijo z deročo vodo, in ob vznožju omanskih gora, od katerih sta najbolj znani Jebel Shams, Sončna gora, in Jebel Akhdar, Zelena gora. Zaradi svoje višine, ki presega 2.000 metrov, gora Jebel Akhdar dobi dovolj dežja, da so njene doline prepredene s terasastimi polji granatnih jabolk, marelic in drugega sadja. Najbolj cenjen pridelek Zelene gore je rožna voda, attar, ki jo domačini po skrbno varovanem receptu pridelujejo iz gorske vrtnice. Z njo so po starem arabskem gostiteljskem običaju odišavili gostove roke ob koncu obeda.
Dolinsko mestece Bahla ohranja sedem kilometrov dolgo obzidje, zgrajeno pred več kot 600 leti, ki naj bi ga bila načrtovala ženska. Obnovljena trdnjava iz 12. stoletja je pod zaščito Unesca.
Sredi bahlanske ravnine je grad Jabrin, ki ga je leta 1675 zgradil Imam Bil-arab bin Sultan in je veljal za enega najpomembnejših učnih centrov dežele. V njem so poučevali astrologijo, medicino in islamsko pravo. Čuvaj gradu je vesel vsakega gosta. Naju je pogostil s turško kavo, z datelji in veselim čebljanjem v nerazumljivem dialektu.

Ko zadiši po smoli

Salalah je drugo največje in hkrati najbolj južno ležeče mesto Omana, upravno središče pokrajine Dhofar. Muškat in Salalah povezuje tisoč kilometrov dolga avtocesta 31, ki jo domačini imenujejo Najbolj dolgočasna cesta na svetu. Dvanajsturni vožnji skozi monotono puščavsko pokrajino sva se raje izognila in se v Salalah podala z letalom. Promocijska karta kuvajtske Jazeera Airways naju je stala okoli 60 evrov in nama zagotovila 50-odstotni popust v hotelu Hilton. Če lahko izbirate, se raje odločite za hotel Crown Plaza, saj je bližje centru.
Salalah je majhno podeželsko mesto. Zgodovinsko slavo in bogastvo je zgradilo na pridobivanju in trgovanju s kadilom. Kristali kadila so posušena smola drevesa Boswellia sacra, malega skrivenčenega drevesca z luskastim lubjem, ki raste skoraj izključno na skalnatih pobočjih dhorfarskih gora. Vera uči, da je drevo Alahov dar in ga ljudje ne smejo umetno razmnoževati. V preteklosti so le izbrane družine imele pravico do nabiranja in trgovanja z dišečo smolo.
Salalaški zgodovinski muzej prikazuje razvoj pomorstva, tesno povezanega z antičnimi trgovskimi potmi kadila: “omansko zlato” je po zemlji in morju potovalo v Staro Grčijo, Rim, Benetke, Indijo in menda celo na Kitajsko. Dragocena smola je bila del darila treh kraljev in darilo kraljice Shebe kralju Salomonu, kristale so našli tudi v grobnicah egipčanskih mumij. Na trgovanju s kadilom je slonelo bogastvo antičnega omanskega mesta Ubar, katerih ostanke – kljub najdbam ruševin, ki si lastijo častni naslov – zgodovinarji še vedno iščejo.
Kristale dišeče smole je moč kupiti na vseh omanskih tržnicah, običajno skupaj z glinastimi gorilnimi posodami. Po pogajanju sem za okoli 10 evrov kupila kilogramsko vrečko kristalov. Vonj spominja na smrekovo smolo in cerkveno kadilo. Srednje velik kristal dobro zadimi stanovanje in kupljeni kilogram mi bo zadoščal za mnogo let. Dim zdravi, dišavi oblačila in očisti prostore zlih duhov. Domačini kristale uporabljajo pri zdravljenju želodčnih težav in težav z dihali.

Moker piknik

Salalah svojo turistično priljubljenost dolguje predvsem monsunskemu deževju: poleti, ko je ves arabski polotok vroč in suh, monsun Khareef ovije pokrajino Dhofar v vlažne meglice, iz katerih neprestano rosi. Obilje vlage ozeleni puščavsko pokrajino in napolni hotele z obiskovalci iz Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov. Obiskovalci in domačini se z užitkom nastavljajo pršečemu deževju in uživajo v “lepem” vremenu; nam Evropejcem pa se tako mokro piknikovanje zdi smešno in prisrčno hkrati.

Musandam

Musandamski polotok od Irana ločuje ozka, 55 kilometrov široka Hormuska ožina, od ostalega omanskega ozemlja pa vzhodna obala Združenih arabskih emiratov. Razčlenjena in s fjordi prepredena obala je skoraj nenaseljena. Turistične barke turiste peljejo na raziskovanja in kopanja v nedotaknjene zelene vode zalivov. Delfini so redni spremljevalci izleta. K barkam jih privabi glasno ploskanje posadke. Kadar so pri volji, poskakujejo ob barkah in se nastavljajo fotoaparatom.
Center regije je obalno mestece Khasab, kjer so iranski tihotapci še dandanes del lokalne folklore in ekonomije mesta. Menda je zaradi njih in njihovih nočnih ekspedicij Musandamski polotok veliko bolj živahen ponoči kot podnevi. Khasab na zahodni in Dibba na vzhodni strani polotoka sta začetni točki za izlete z barkami. Paluba je udobno pokrita s preprogami in obložena z blazinami. Za okoli 50 do 70 evrov vam na celodnevnem izletu postrežejo s kosilom in z neomejeno količino brezalkoholnih pijač, izposoditi pa si je mogoče tudi maske in plavutke. Vodič vam bo verjetno tudi prišepnil, da lahko na barko prinesete svoje alkoholne pijače in diskretno spijete kakšno pivo (www.msaoman.com). Musandamskega polotoka se lahko lotite tudi s kopne strani in uživate z vrhov skalnatih vzpetin. Priporočam, da s sabo vzemete izkušenega vodnika (www.adventure.ae).

V MUŠKATU OBIŠČITE KNJIGARNE: DOBRO SO ZALOŽENE S FOTOGRAFSKIMI KNJIGAMI O LOKALNI ARHITEKTURI, BEDUINSKEM ŽIVLJENJU, SREBRNEM NAKITU, NARODNIH NOŠAH, FLORI IN FAVNI DEŽELE.

Na kratko

Na pot: november–maj
Vizum: je potreben. Lahko ga pridobite tudi na mejnem prehodu ob vstopu v Oman, vendar to velja le za imetnike navadnih potnih listov, ki v to državo potujejo turistično.
Denarna enota: omanski rial (OMR); 1 evro ~ 0,49 riala
Dnevni obrok: 2–20 evrov
Soba: 14–120 evrov, luksuz 130 evrov+
Spominki: starinski kosi srebrnega nakita, kandzarji – zakrivljeni arabski noži z ročaji, smolnati kristali, glinasti gorilniki za kadila in dišave, omanske skrinje, čepice, arabske rute

Prispevek je bil objavljen v reviji Pomlad 2009.