Tam, kjer se nižinski Krakovski pragozd počasi vzpenja v hribovite zelene Gorjance, leži Kostanjevica na Krki, edino in najmanjše mestece na otoku, imenovano tudi dolenjske Benetke. Težko bi našli koga, ki ob pogledu na leno reko Krko, na sprehodu skozi staro mestno jedro, pri ogledu galerijskih zbirk ali proučevanju naravne in kulturne dediščine kraja ne bi našel tudi nekaj zase.

Kostanjevica se omenja kot mesto že od leta 1252. Njen razcvet je omogočil vojvoda Bernard Spanheim, ki je leta 1234 ustanovil cistercijanski samostan. Danes ima v njem sedež Galerija Božidar Jakac, okolico samostana pa krasijo mojstrovine, nastale na kiparskih simpozijih Forma viva. Mehka dolenjska pokrajina s Krko, vinorodnimi griči, med katerimi se vije Podgorjanska vinska cesta, vabi ribiče, lovce, pohodnike, ljubitelje redkih ptic, da jo obiščejo in se naužijejo njene lepote. Ljubitelji kraških skrivnosti pa prav gotovo ne boste prezrli turistično urejene Kostanjeviške jame.

ZARADI NARAVNIH IN KULTURNIH ZNAMENITOSTI JE BILA KOSTANJEVICA NA KRKI ŽE VEČKRAT RAZGLAŠENA ZA NAJLEPŠI IN NAJGOSTOLJUBNEJŠI SLOVENSKI IZLETNIŠKI KRAJ.

Leta 2002 je Kostanjevica praznovala 750-letnico. Istega leta se je na evropskem tekmovanju Entente Florale v kategoriji malih mest uvrstila na drugo mesto in prejela srebrno priznanje (www.kostanjevica.si).

Če želite obiskati ta čudoviti del Slovenije in prihajate iz Ljubljane, se peljite mimo Novega mesta do odcepa Dobruška vas proti Šentjerneju. V semaforiziranem križišču pri cerkvi v Šentjerneju zavijete levo in po šentjernejski ravnini boste čez vas Dolnja Prekopa, Dobrava in Dobe prispeli do Kostanjevice na Krki. Malo pred ciljem se vam bo z leve strani pridružila reka Krka in vas z mirnim tokom spremljala do mesta.

Jutranji ogled

Zjutraj, ko je sonce najbolj igrivo, je najprimernejši čas, da se sprehodite med skulpturami iz hrastovega lesa, razstavljenimi na prostem, v neposredni okolici nekdanjega cistercijanskega samostana, danes Galerije Božidar Jakac. Iz smeri Šentjerneja pridete do te zanimive točke, če na prvem križišču zavijete desno. Mogočnost velikih lesenih skulptur omamlja. Hoja med lesenimi umetninami, od katerih vsaka v sebi nosi svojo zgodbo, je pravljična in pomirjujoča, obenem pa vzbuja spoštovanje in občudovanje potrpežljivosti človeških rok in njihovo produktivno sodelovanje z naravo. Te skulpture so pravzaprav utelešeno sožitje človeka in narave.
V sklopu Galerije Božidar Jakac je tudi informacijska pisarna, v kateri vas bodo z veseljem sprejeli.

Domače kosilo

Po ogledu galerijskih zbirk se vam bosta prav gotovo prilegla toplo kosilo in pogled na pomirjujočo zeleno reko Krko. Zato bo najboljše, da se odpeljete do starega mestnega jedra, ki leži na otoku. Domače slovenske jedi, vegetarijanske jedi, jedi z žara in še marsikaj lahko pokusite v prijetnem ambientu gostilne Kmečki hram. Po obedu lahko posedite na bregu reke Krke in se predate njeni milini.

Sprehod po mestnem jedru

Siti in spočiti ste ravno pravšnji, da se sprehodite po starem mestnem jedru Kostanjevice na Krki, kjer ne bo manjkalo priložnosti za lepo fotografijo. Osnovna urbanistična zasnova starega mestnega jedra je vzporednost dveh ulic, Ulice talcev in Oražnove ulice, ki se na severnem in južnem delu otoka združujeta v trg.
Pokrajino lahko tudi prekolesarite. Širšo okolico prepletajo označene kolesarske poti za rekreativce in malo bolj zahtevne gorske kolesarje.

Turistična kmetija Colarič

Ob Podgorjanski vinski turistični cesti leži objeta z vinogradi, gozdovi in travniki, na katerih se sprehajajo konji, krave in druge domače živali, turistična kmetija Colarič. Ob dobrodošlici vas bo pozdravila prva cvičkova princesa, vas popeljala v klet, kjer boste nazdravili s cvičkom in pokusili različne vrste vin ter za dobrodošlico pripravljeno potico "cop na lop".

Kostanjeviška jama

Proti turistično urejeni Kostanjeviški jami se lahko odpravite peš, s kolesom ali z avtom. V gorjanskih apnencih so tisočletne meteorne vode ustvarile mrežo podzemnih labirintov. Ob silovitem neurju leta 1937 so narasle vode odnesle tanko apneniško steno in odprle vhod v skrivnostni svet kraškega podzemlja. Za Studeno ali Kostanjeviško jamo so skrbeli člani leta 1969 ustanovljenega Kluba jamarjev, ki je po dveh letih delovanja poskrbel, da je bilo 300 metrov jame odprte za obiskovalce. V osemdesetih letih 20. stoletja je pred vhodom v jamo začel nastajati jamarski dom. Leta 1955 pa so domači in novomeški jamarji raziskali še več kot 1.500 metrov novih podzemnih rovov, ki so pripeljali do podzemnega toka Studene. Kostanjeviška jama je danes ena najlepših dolenjskih kraških jam, prepoznavna po veliki podzemni dvorani z mogočnim kapniškim stebrom, ob katerem stoji dedek Mraz s palčki (www.kostanjeviska-jama.com).

Ogledi drugega dne

Naslednji dan zjutraj si lahko zunaj mestnega jedra, ob izlivu Studene v Krko, ogledate poslopje osnovne šole, v kateri domuje Gorjupova galerija. Galerija nosi ime po domačinu, slikarju in kiparju Jožetu Gorjupu. Zbirka hrani več kot 1.300 likovnih del sodobnih slovenskih in svetovnih umetnikov. Za njeno ustanovitev je zaslužen nekdanji ravnatelj šole Lado Smrekar. Gorjupova galerija je del izobraževalnega okolja, kjer se učenci že v rani mladosti vsak dan srečujejo z vrhunskimi umetniškimi stvaritvami.
Poleg stalne razstave v interierju, ki se med drugim ponaša tudi z delom Ivana Meštrovića, je treba omeniti še glavna vhodna vrata, stvaritev slovenskega slikarja in kiparja Toneta Kralja (1974, leseni reliefi s prizori setve, trgatve, dela v rudniku in vil rojenic, z napisom Nulla dies sine Linea – Niti en dan naj ne mine brez dela), na južnem pročelju, ob Gorjanski cesti, si lahko ogledate 185 kvadratnih metrov velik mozaik Ivana Seljaka Čopiča in A. Tombossa (1975/1982) s prizorom Bitke na Krškem polju (slovensko-hrvaški kmečki upor, 1573).
Šola je že dobila priznanje odličnosti na področju likovne umetnosti, saj tradicijo nekdanjega Grafičnega bienala jugoslovanskih otrok, ki je imel sedež v kostanjeviški šoli, že dvajset let nadaljujejo z mednarodnim likovnim ex temporom otrok.

Krakovski gozd

Severno od Kostanjevice se na poplavni ravnici ob Krki razprostira Krakovski gozd. To je eno pomembnejših slovenskih mokrišč in hkrati največje sklenjeno ravninsko gozdno območje hrasta doba, belega gabra in črne jelše. V njem živijo številne ogrožene rastlinske in živalske vrste. V osrednjem delu gozda je iz gospodarjenja izločen 40,5 hektarja velik del, ki je od leta 1952 zavarovan kot pragozdni rezervat. Ob robu tega dela poteka osem kilometrov dolga Resslova pot, imenovana po gozdarju in izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu. Ressel je novo tehnično napravo preizkušal na Krki med Kostanjevico in Dobravo pri Šentjerneju. Bil je zaposlen kot gozdarski inženir v kartuziji Pleterje, ima pa tudi veliko zaslug pri vzdrževanju in kartiranju Krakovskega gozda.

Še na eno dobro kosilo

Izhodišče krožne Resslove poti je Gostilna Žolnir. Vodita jo Fanika in Otto Sevšek. Ime je dobila po Jurčičevi povesti Kloštrski žolnir. Glavni junak, gozdarski inženir (žolnir), ki se zaljubi v lepo kostanjeviško dekle Katico, naj bi bil znani Josef Ressel.
V gostilni nudijo domače in mednarodne jedi ter bogato ponudbo vin. Tiste, ki prisegate na bolj pristno domače okolje, pa lahko pogostijo v obnovljeni zidanici v Zavodah, kjer boste lahko poleg tradicionalnih domačih jedi v kleti degustirali številna izbrana domača vina in vina iz ostalih vinskih rajonov. Med njimi posebno mesto zavzema cviček, vse bolj cenjeno in kvalitetno dolenjsko vino. V Gostilni Žolnir ali v Zidanici Žolnir lahko tudi prespite.

Prispevek je bil objavljen v reviji Pomlad 2009.