Odločitev za družinske počitnice na Baltiku je padla na hitro, v času poletne vročine, ko je večina z mislimi ali konkretno že na tipičnih počitniških lokacijah. Sedemdnevni najem hiše na polotoku Kurzeme smo brez težav izpeljali prek interneta. Posnetki hiše in okoliške pokrajine so obetali veliko, kljub temu smo z avtomobilom odšli na pot pripravljeni na vse ter z rezervnim scenarijem v žepu.

Vožnja skozi Avstrijo in Češko je šla gladko, zato pa nas je dodobra namučil neznosen promet na Poljskem. K sreči je ob poti dovolj prijetnih in poceni motelov z dobro hrano, ki pomagajo prestati prometno kalvarijo. Že v prvi od baltskih držav, Litvi, se je promet umiril in bolj ko smo se bližali cilju, prijetnejša je bila vožnja.

Ponudbe, primerne za vse cenovne razrede, je obilo (www.latviaholiday.com, www.latviatourism.lv). Hiša, ki smo jo najeli, je bila več, kot smo pričakovali. Velika lesena podeželska hiša, obnovljena z namenom, da zagotavlja popolno udobje tudi zahtevnejšim turistom, ki je obdržala značilno zunanjost in topel kmečki interjer, se nam je v hipu prikupila. K temu je pripomogla tudi izjemna domačnost lastnika in prelepa okolica. Umaknjena, na jasi sredi gozda, stran od ceste in mesta, nam je ves teden nudila mirno pribežališče po sakodnevnem raziskovanju pokrajine vse do latvijske prestolnice Rige.

Liepaja

Kraljična latvijske obale je Liepaja. 750 let staro in v zadnjem stoletju predvsem letoviško mesto leži med baltiško obalo in istoimenskim jezerom. Liepaja je danes glasbena prestolnica Latvije, saj se v poletnem obdobju tam odvija množica glasbenih festivalov.

Središče dogajanja je avenija slavnih glasbenikov, na kateri se po hollywoodskem in cannskem vzoru nahajajo v bron uliti odtisi rok vseh najpomembnejših latvijskih glasbenikov. Zanimiv je tudi predel mesta ob obali, za katerega je značilna lesena arhitektura. Stare lesene vile iz obdobja pred sovjetsko okupacijo, od katerih sta danes vsaj dve tretjini zapuščeni, dajejo slutiti, da je v mestu nekoč živela in letovala družbena smetana. Sprehod po ulicah po eni strani človeka navda z občudovanjem arhitekturne lepote in prefinjenosti ornamentov, po drugi strani pa pa je pogled na razpadajoče stare dame zelo žalosten.

Prispevek je bil objavljen v reviji Poletje 2009.